Sredi lanskega leta smo v našem tedniku lahko prebirali razne članke, ki so opisovali naravne lepote, kulturne značilnosti in zgodovinske posebnosti slovenskih pokrajin. Pot -in branje- sta nas vodila od jadranske obale in severne Primorske do Dolenjske, Štajerske in Prekmuja, od Postojne do Gorenjske in Alp. Brali smo o nam že znanih krajih in navadah in odkrili druge, čisto nove.

Sedaj je pa na južni polobli “počitniška sezona”.

Skozi februar bodo vsak dan naši “vodiči” lanski abiturienti -Rast XLVII- , ki so skozi več mesecev pridno raziskovali o raznih argentinskih objektih. Vse podatke so strnili v članke, ki sestavljajo njihov almanah. V njih opisujejo naravo teh krajev, njih značilnosti in zanimivosti. Pisanje pa je večkrat obogateno z lastno izkušnjo in osebnimi doživetji. Mladim kronistom, najlepša hvala za njihove prispevke!

Na poslovilnem večeru pred obiskom v Slovenijo, so se (takrat še) petošolci spominjali Cankarjevih besed:

“O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: »Tod bodo živeli veseli ljudje!« Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji … Nazadnje mu je ostalo polno prgišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev …”

Po branju teh člankov -in če imamo srečo, po njih obisku-, bomo gotovo lahko trdili, da je tudi na skrajnem jugu sveta Bog trosil neizmerno lepoto in da živijo tudi tukaj veseli ljudje: Argentinci in mi, potomci onih, ki jih Cankar omenja.

Značilne živali, sedaj na bankovcih

Že od otroških let sem ljubiteljica živali. Vedno sem se zanje zanimala v knjigah ali dokumentarnih filmih. Meseca junija leta 2017 je argentinska Centralna banka izdala šest novih bankovcev, na katerih so tiskane značilne argentinske živali različnih pokrajin. Zato sem si želela opisati živali, ki so na njih tiskane.

Guanaco je tiskan na bankovcu za 20 $. Ta živi skoraj po vsej Argentini. Je sesalec, ki se druži v skupinah (tropilah), kjer prevladujejo samci. Odrasli guanaco doseže višino 1,60 metrov in tehta 90 kilogramov. V Patagoniji so bolj množični. Njihov življenjski prostor je puščava in dolina. Guanacos so rastlinojedci.

Na bankovcu za 50 $ je tiskan andski kondor, eden izmed največjih ptičev na svetu. Ti so običajno črni, z značilno belo »ovratnico«, pa tudi nekatere oznake iste barve na krilih in imajo plešaste glave. Ta ptič živi večinoma po gorah. Glede hrane imajo raje velike živali, divje ali domače. Ob obali pa iščejo mrtve ribe ali tjulnje.

Taruca – andski jelen – je tiskan na bankovcu za 100 $. Ta žival je srednje velikosti, tehta od 45 do 60 kg in meri od 69 do 80 cm.; dlaka je sivkasto rjava. Na sprednji strani vratu in na glavi za nosom je bele barve. Taruca je sesalec v nevarnosti izumrtja. Navadno živijo v višinah in ko prične zima se selijo v doline. So rastlinojedci in prežvekovalci.

Na bankovcu za 200 $ je tiskan kit – ballena franca austral. Ta morska žival lahko doseže 17 metrov dolžine in tehta 60 ton. Glava je zelo velika, pritrjena je na telo, na njej ima tudi dihalno luknjo. Na hrbtu ima kaluse, visoke 10 cm, s posebno obliko, kar jim omogoča posebno individualizacijo. Ti sesalci živijo v južnem sektorju Atlantskega, Tihega in Indijskega oceana. V naši državi, v času ko se plodijo in kotijo mladiče, se najraje selijo na polotok Valdés. Kit se hrani v odprtem morju, kjer zajema majhne vzorce zooplanktona, morske jastoge in krill. Na splošno se hranijo v skupinah, ki se nahajajo med površino in 50 metrov globoko.

Yaguareté (tiskan na bankovcu za 500 $) je največja mačka na ameriški celini. Tehta med 70 in 130 kg, od hrbtenice do tal pa meri 80 centimetrov. Dlaka yaguaretéja je rumeno-oranžne barve, prepletena z neenokomernimi razporejenimi črnimi rozetami. Njegovo okolje je deževni gozd Salte in Jujuya, nekateri deli Chaca in misijonske džungle. Yaguareté je velik samotarski lovec, mesojedec, ki se hrani s pticami, opicami, želvami in ribami. Človek ga je dolgo časa preganjal. Zaradi velike spremembe naravnih okolij, je yaguareté v nevarnosti izumrtja.

Hornero (tiskan na bankovcu za 1000 $) je družabna ptica, ki živi v bližini ljudi. V španščini »horno« pomeni pečica. Ker ima njegovo trdno gnezdo obliko pečice, nosi tako ime. Hrano išče na tleh, med listjem ali na oranih poljih; jé večinoma žuželke. Hornero ohranja partnerja skozi vse življenje in skupaj razvijata večino svojih dejavnosti. V jeseni gradijo gnezdo, v oktobru pa samice znesejo po tri ali šest jajc, ki se izležejo po dveh tednih. Hranita jih dva ali tri meseca. Kljub odpornosti gnezda, hornero vsako leto zgradi novo in zapusti staro, v katerega se naselijo druge vrste ptic.

Ko sem raziskovala o živalih sem premišljevala kakšno naravno bogastvo imamo v Argentini. Zavedati se moramo naših dejanj, ker oni določajo našo prihodnost. Z našimi napakami se vsako leto ekosistem slabša, in to povzroča posledice, ki lahko postanejo nepopravljive, kot na primer, izumrtje živali, požari, globalno segrevanje itd. Moramo se zavedati, kakšno škodo povzročamo naravi, skrbeti moramo zanjo, saj svet pripada vsem.