20 let Slovenskega mendoškega okteta

V soboto, 21. aprila 2018, nas je v našem Domu Slovenski Mendoški Oktet pozdravil z napitnico TOURDION – Claude Gervaise , pesem stare krčme v Franciji, ki opeva različna dobra vina. Pevovodja mag. Diego Bosquet je za uvod razložil osnutek pripravljenega koncerta ob 20. obletnici neprekinjenega petja.

»VINUM ET MUSICA LAETIFICAT COR«, vino in glasba razveselita srce. Te besede so že veljale v Stari zavezi Svetega pisma. Diego je nadaljeval: »Zamislili smo si predstaviti Vam odnos med glasbo in vinom in to v slovenski pesmi – pesmi naših staršev in prednikov in v argentinski folklorni glasbi, pesmi naše nove domovine. Skozi 20 let prepevamo  argentinske pesmi, izraz našega rojstnega kraja in tudi obujamo ter hranimo slovenske pesmi, zapuščino naših staršev in prednikov. Pesmi obeh narodov opevajo vino, vsaka s svojim različnim čustvom. Zapisano je, da ima Slovenija največ napevov posvečenih vinu«.

Najprej so nam zapeli ZDRAVLJICO – Stanko Premrl, našo slovensko narodno himno. »Zanimivo je, da France Prešeren opeva bratstvo med narodi in upanje v življenje brez sovraštva«.  Posamezni pevci so razložili besedilo naslednjih pesmi. Sledile so pesmi z opevanjem dobrih -in tudi drugih- posledic vina.

TI PUEBEČ JA K NA LUMPEJ – Pavle Kernjak. Dekle zahteva fantu ljubezen, ker se preveč posveča sladki pijači. BRATCI VESELI VSI – Ubald Vrabec. Dokler je dovolj vina je vse prav, vino nam daje veselje in moči. Sledila je EN STARČEK JE ŽIVEL – Jurij Flaišman. Starček s prijatelji spije zadnji kozarček in Očetu obljubi večno hvaležnost. VINČEK, OJ VINČEK MOJ – harm. Marko Bajuk. Starček se žalosti, ker po smrti ne bo več pil in prosi za literček na svojem grobu, da bodo mimoidoči spoznali, da je bil vinski brat. Sledila je pripoved O MARTINU KEBRU – Radovan Gobec, ki prikazuje Martinovo življenje  in njegovo zaljubljenost v vinček.

»V slovenskih napevih se stalno izraža vera in hvaležnost Stvarniku za prejete darove, seveda tudi za vino. Oktet nam je zapel KAN´GALILEJSKA OHCET –  France Marolt,  ki poje zahvalo Materi Mariji za prvi Jezusov čudež, ko je spremenil vodo v vino.

Med kratkim odmorom smo doživeli veliko presenečenje, žalost in veselje. Jaka Bajda, oče prvega tenorja, je stopil k odru in ganjen povedal svoje tokratno doživetje: »Ne morem ga zamolčati«.  Spomnil nas je, da je Jože Štirn tudi bil navdušen ustanovni član okteta. Zapustil nas je zelo mlad. V spomin je podaril rdeč nagelj z rožmarinom staršema Janezu Štirnu in Pavlinki Božnar. Dodal je še, da ko je povprašal oktetovce, kdaj so začeli peti, so skoraj vsi so odgovorili, da v slovenski šoli, z gospodično Lenčko Božnar, voditeljico Slovenskega tečaja skozi vsa leta tečaja. Presenečena in vesela je tudi sprejela rdeč nagelj. Veselje je nadaljevalo. Na oder so poklicali osem deklet, ženke naših pevcev, vse z majhnimi otročiči. Jaka se je v imenu društva zahvalil staršem, dekletom in društvenim ustanovam za sadove plodnega dela. Spontani dogodki izven programa so povečali sodelovanje vseh navzočih. Vsi smo Imeli občutek iskrene povezanosti in sproščenosti, tako pevci kot poslušalci.

Začelo se je drugo poglavje pevskega večera. Pevovodja je nakazal razliko med slovensko in argentinsko pesmijo posvečeno vinčku. Slovenska pesem večinoma opeva  veselje, ki ga povzroči vino, argentinska poudarja delo in trud, ki ju zahteva pridelovanje dobre kapljice. Večina ima veliko vrednost v besedilu – poeziji. Prvi dokaz je bila  CANCIONERA – Armando Tejada Gómez, Eduardo Gómez, Eduardo Aragón, prir. José Vallesi. Tejada Gómez je najbolj priznan mendoški pesnik. Nato smo poslušali MI VIÑA DE CHAPANAY, besedilo León Benaros, Glasba Gustavo Ginastera, priznan argentinski skladatelj. Opeva doživeto ljubezen in veselje v svojem vinogradu, skozi celo leto.

»Tudi argentinske pesmi izražajo religioznost. Poslušali smo VIRGEN DE LA CARRODILLA –Hilario Cuadros, Pedro Herrero, prir. Víctor Hernández. Virgen de La Carrodilla je patrona mendoških vinogradov. Slična hvaležnost je v najbolj znani CUECA DE LA VIÑA NUEVA – Dardo Palorma, prir. Marcelo Raúl Fernández.

Zadnja pesem  je bila slovenska NA VIPAVSKEM – Rado Simoniti. Prijatelji, zbrani s kozarčki dobrega vina v Vipavski dolini dočakajo čas povratka na svoje domove, vlak jih že kliče. Odidejo s prepričanjem: »Bilo je lepo!«

Navdušenje je bilo izredno. Publika je z močnim ploskanjem dosegla kar dve dodatni pesmi, s spremljavo kitare in charanga: CANCION Y HUAYNO – Mauro Nuñez, prir. Gustavo Espada. Sledila je LA BAGUALA – Julio Argentino Jerez, prir. Cuarteto Zupay. Zaključek je bil na višku. Dolgo ploskanje je obdarilo prva dva dela pevskega večera.

Oktet je zvenel izredno lepo, plodovit in vzgojni program, primeren za nove rodove  slovenskih potomcev in nekaterih argentinskih žena pevcev in številnih prijateljev. Pohvaliti želimo lepo izgovorjavo, vsa besedila smo razumeli. Iskreno čestitamo osmim fantom in pevovodji, »devetemu» članu okteta. Želimo jim še veliko sreče z lepim petjem!

Uspešno opevanje vina mora seveda končati s kozarčki dobrega mendoškega pridelka in empanadami. Tako smo pričeli tretji del večera. Nekateri kar v dvorani, drugi pred dvorano in na na dvorišču.

Hvaležni smo nazdravili uspešnim fantom. Dolgo se nismo mogli raziti, ker:

»VINO IN GLASBA RAZVESELITA  SRCE«!

 

Božidar Bajuk

Please follow and like us: