Skoraj 50 let je že poteklo, kar je Rožmanov zavod v Adroguéju prenehal delovati, pa še vedno se najde prilika, da se nanj s toplino in zahvalo spomnimo. To pot je vzrok srčna želja Janeza Pintarja – Adroguejčana med leti 1963 in 1967, – da daruje mašo ob 50-letnici mašništva, zlato mašo, v župniji očeta, v Žalcu.
Janezovi bratranci in sestrične so s svojimi družinami poskrbeli, da je bilo lepo slovesno. Pred župnijsko cerkvijo sv. Nikolaja so postavili mlaj in napis Pozdravljen, zlatomašnik. Ob vstopu sta cerkveni župnijski zbor in glasbena skupina Dominik sprejela zlatomašnika in somašnika, žalskega župnika Vlada Bizjaka in župnika iz Petrovč p. Vančija Arzenška OP, s pozdravno pesmijo. Zbora sta potem še med mašo poživljala slovesnost s svojim petjem. Ob začetku je zlatomašnikov bratranec orisal družinsko povezavo z Žalcem in Janezovo življenjsko pot v Argentini.
Pridigal pa je sam zlatomašnik. Njegovo izvajanje je bilo prav po argentinsko razžarjeno, vendar se mu v govorici ni poznal portenjski melos (tonada), čeprav je praktično vse njegovo pastoralno delo potekalo v argentinskem okolju.
Da je rod še živ in še krščansko čuteč je bilo razvidno ob koncu maše, ko so obstopili zlatomašnika vsi prisotni sorodniki in napolnili prostor pred oltarjem. Tudi po maši se je na župnijskem dvorišču razživel pogovor med župljani in pa med peščico nekdanjih Argentincev, ki s(m)o poklepetali z Janezom in njegovima sestrama-spremljevalkama.
Sicer Janezu ne manjka prilik za pogovor. Mašo je imel teden prej na Svetih Višarjah, teden kasneje pa pri Mariji na Brezjah. Bog mu daj še veliko zdravih in uspešnih let!
GB
