Vedno je mesec junij čas za premislek in praznovanja.

Dan spomina

Letos smo imeli spominsko proslavo 24. junija. Molili smo pred spomenikom in na kratko povedali, kako in zakaj se je to zgodilo. Zakaj so bili domobranci preganjanji in pobiti. Zakaj so torej morali poiskati novo pot in pobeg z domovine.

Otroci so recitirali »Domobranci«- Rotija Grbec, starejši pa »Spomin junakom«

V našo ljubo domovino

danes misli romajo,

s tiho, vdano bolečino

mrtve obiskujejo.

Zapeli smo »Moja Domovina« in se razšli na zajtrk. 

Dan državnosti

Naslednjo soboto smo praznovali Dan državnosti. Najprej smo zapeli himni ter na kratko razložili, kaj nam ta datum pomeni, pa sploh otrokom, katerih starši so tudi tukaj rojeni. Kako se je Slovenija ločila od bivšega sistema in režima Jugoslavije in postala neodvisna država. Kako so pradedje iskali in našli novo domovino, kjer so lahko živeli v miru in si tukaj zgradili novi »svet«, ustanovili družine, domove in učili otroke, da so tam nekje daleč pod Triglavom bistre reke, zasnežene gore, kristalna jezera, zelene doline, stara mesta,  kako so se nanjo spominjali vsak dan. Ostali so ji zvesti, tako kot mi želimo to naprej. Nato so otroci 7. in 8. razreda recitirali Meškovo »Prisego«, da bi naprej obljubljali zvestobo našim koreninam.

Otroci 5. in 6. razreda so nam podali »Dramilo«, ki nam razlaga, kaj nam Slovenija in zemlja vse podelita, če imamo delovne roke in se pridno učimo. 

Zato moramo spoštovati svoj jezik, kulturo, naravo, ker v jeziku, v kulturi in naravi so ljudje in, če se spoštujemo med seboj, bomo imeli lepšo domovino in lepši svet.

Za konec nam je vrtec pokazal, kako so lepo okrasili zastavice in nam povedali kakšne barve sta zastava in grb.

Zdaj pa je bil trenutek za igre. Na tleh je bila pripravljena velika križanka. Vsak je hotel napisati pravilno besedo bodisi vodoravno ali navpično. Zmagali smo vsi, ker smo veliko znali o naši srčni domovini; čeprav so bile mamice zraven, je samo ena smela odgovoriti besedo »Emona«, ker se je otroci niso spomnili.

Lepo smo praznovali in želeli Sloveniji: še na mnoga leta!

Klic iz Slovenije

V soboto, 8. julija smo pa doživeli posebno presenečenje. Tik pred odmorom smo prejeli videoklic od Simona in Bruna, ki sta se letos preselila v Slovenijo. Bolj točno v Izolo. Imeli smo lep pogovor, vsi smo bili veseli, še posebej, ko sta nam pokazala obalo in Jadransko morje. Simon je hitro stekel do drugega okna stanovanja in rekel »evo« – prav po slovensko je potegnil in rekel: »Če bi bilo jasno se na tisto stran vidi Triglav«. Pa smo vsi bili kar v šoku in gledali v zemljevid.  Povedal nam je, kako in kaj počne med počitniškimi dnevi, da se je lepo vživel v novi šoli in malo pogreša naš nogomet. Obiskuje šolo Vojka Smuca v Izoli in je bil prav lepo pohvaljen, ko je edini v razredu znal povedati pomen treh zvezd na Slovenskem grbu. Učiteljica je bila zelo presenečena, ko je izvedela, da se je to naučil v argentinski slovenski šoli. Končno se je tudi Bruno opogumil in malo spregovoril. Pogovorili smo se tudi z mamico in obljubili, da se bomo še večkrat srečali med šolskimi urami. 

Prav lepo doživetje!

LvS