Pri založbi Mladika v Trstu je kot četrta knjiga zbirke Zapisi iz zdomstva, ki je posvečena spominskim in esejističnim delom izpod peresa Slovencev po svetu, izšla obsežna knjiga spominov kulturnega delavca v slovenski argentinski skupnosti Branka Rebozova.
Avtor, ki se je rodil v Sevnici leta 1926 in je umrl v Buenos Airesu leta 2013, je v Meddobju in drugih revijah v Argentini in Sloveniji objavljal poezijo in prozo, prevajal pa je tudi mlade pesnike, ki ustvarjajo v španščini. Leta 2012 je v samozaložbi izdal svojo edino pesniško zbirko Črn plamen.
Zdaj je pred nami njegova posmrtna knjiga Spomini in misli, ki obsega 342 strani in 16 dodatnih strani fotografij. V tem delu iskreno obnavlja predvsem svoja doživetja iz vojnih let in iz prvega povojnega časa. Takrat je bil star od 16 do 19 let. Ob tem kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu in domobranstvu, saj so ga močno zaznamovali najprej doživetja iz časa, ko je bil prisilno mobiliziran kot partizan in ko je bil nato domobranski prostovoljec, nato pa umik na Koroško, britanska prevara, rešitev iz Vetrinja, a zlasti povojni množični poboji.
V omenjeni knjižni zbirki, ki jo pri tržaški založbi Mladika ureja Ivo Jevnikar, so že izšli spomini rajnega prof. Alojzija Geržiniča iz Argentine Od Save do Srebrne reke (2015), časnikarja Pavleta Borštnika, ki živi v Clevelandu (ZDA), Moj čas (2016) in pa Jožeta Mihevca iz Toronta (Kanada) Skozi taborišča do sreče (2018, uredila jih je dr. Rozina Švent). Zdaj je torej spet na vrsti Argentina.
O novi knjigi je najprej poročalo Okence v Slovenijo, ki je 2. marca predvajalo razgovor v živo z urednikom Ivom Jevnikarjem.
Krstna predstavitev Spominov in misli pa je bila v četrtek, 14. marca, v dvorani Študijskega centra za narodno spravo v Ljubljani. Ob uredniku Jevnikarju sta spregovorila dobra znanca avtorja Branka Rebozova – njegov mladostni prijatelj in soborec Božidar Trefalt iz Kranja ter zgodovinarka in knjižničarka dr. Rozina Švent. Številno občinstvo, med katerim je bilo več sorodnikov tako avtorja kot njegove soproge Ljudmile Drobnič, s katero se je poročil 1. januarja 1948 v taborišču v Senigaliji, sta pozdravila direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver in vodja založbe ter revije Mladika Marij Maver iz Trsta. V imenu avtorjeve vdove Ljudmile in otrok Bogomile, Boruta in Alenke pa je pozdravno in zahvalno pismo prebrala njihova sorodnica Lilijana Germavc.
V Argentini bo knjigo mogoče dobiti na predstavitvi v Buenos Airesu, ki se še pripravlja, drugače pa se lahko naroči pri založbi Mladika (www.mladika.com).
Ivo Jevnikar
