V torek, 24. marca 2026, je Hladnikov dom v Slovenski vasi postal prizorišče posebnega kulturnega srečanja – predstavitve revije Tretja vrsta. Ta kulturna revija, ki izhaja trikrat letno, združuje literarna besedila, eseje, stripe in ilustracije z jasnim namenom: spodbujati ustvarjalnost ter ohranjati in razvijati slovensko kulturno identiteto v našem kraju. Skozi prispevke avtorjev različnih generacij revija premišljuje o jeziku, spominu in življenju slovenske skupnosti. Ta popoldan je bil dragocena priložnost, da dela spoznamo od blizu in prisluhnemo njihovim ustvarjalcem.
Toplo dobrodošlico v dvorani sta prejela urednika in odgovorna revije, Boris in Gregor Papež. Program, ki ga je povezoval mladi Jeremijas Žitnik, se je začel z nastopom Victorie Mohanne Sušnik, multidisciplinarne umetnice in vnukinje slovenske babice, ki se že pet let predano uči slovenščino na univerzi UBA. S svojim projektom Kultura Artística Eslovena širi slovensko umetnost, tokrat pa nas je očarala s pesmijo ob spremljavi kitare.
Osrednji del dogodka je bil posvečen branju besedil iz prve številke revije, izdane novembra 2025. Kristina Mehle je prebrala prozo Amarante Rodé z naslovom »Ta je naša«, ki se dotika izkušenj tretje generacije ter vprašanj identitete in spomina, ki se prenašata skozi družinske zgodbe. Boris Rot je v španščini predstavil črtico Marjana Auština »Ni še ena nedelja, je ena nedelja manj«, ki vsakdanji prizor razmetane hiše po vlomu spremeni v ironičen razmislek o času in veri. Dani Grbec pa je interpretiral besedilo Gregorja Papeža »Odisej se vrača v Itako«, ki mitološko vrnitev domov pretopi v osebno potovanje in vprašanje, kaj nam leta in izkušnje dejansko zapustijo.
Posebno močan vtis je pustila predstavitev stripovske adaptacije dela Zapisnik Milana Zajca, ki govori o pretresljivih dogodkih po drugi svetovni vojni. Gregor Papež je to pričevanje o pobegu iz Kočevskega Roga priredil v vizualni jezik stripa, ki smo si ga ogledali v krajšem videoposnetku. Pred projekcijo je Boris Papež na sproščen način pojasnil ozadje revije in s kančkom humorja odgovoril na vprašanje, kaj Tretja vrsta sploh je in ali je morda »nekaj za na kruh namazat«.
Večer smo zaokrožili s poklonom preteklosti in umetnosti Mirka Goljevščka starejšega, ki je po prihodu v Argentino dolga leta živel prav tukaj, v Slovenski vasi. Njegova serija portretov velikih skladateljev klasične glasbe, od Bacha do Puccinija, je pričala o njegovi izjemni predanosti risanju. Po predstavitvi del se je razvil živahen pogovor z urednikoma, kjer so prisotni lahko podali svoja vprašanja in razmišljanja.
Nato smo si privoščili nekaj dobrot, ki jih je pripravila predsednica društva Kristina Grbec s pomočjo ostalih članov odbora. Za tehnično podporo, zvok in mikrofone pa je poskrbel najmlajši v dvorani, Kristian Cerar.
Iskrena hvala društvu Slovenska vas za gostoljubje ter Gregorju in Borisu za njun obisk, vsem prisotnim pa za popoldan, ki je ob prijetnem druženju ponovno povezal našo skupnost.
DG
Svobodna Slovenija, Leto LXXXV, št. 7, 5. 04. 2026
