Eno je sveto: preprosto in pristno, je zapisal Srečko Kosovel v poeziji Ecce Homo, ki govori o tem, kaj je in kaj naj bo človek. Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta je ob Kosovelovem letu, ki ga obeležujemo tudi zunaj matičnih meja, izbralo citat pesnika Krasa za letošnje Študijske dneve Draga, ki so bili 61. po vrsti. Potekali so od 11. do 13. septembra na tradicionalni lokaciji v parku Finžgarjevega doma na Opčinah.
Kako ostati človek v času umetne inteligence? Kako naj tehnologija služi človeku in ne človek tehnologiji?, so se spraševali letos na Dragi. Odnos med tehnološkim napredkom in človeškostjo, njegove stranpoti in nevarnosti ostaja ena ključnih dilem našega časa, tudi okrožnica papeža Leona XIV. Magnifica Humanitas nas spodbuja, da v času neustavljivega tehnološkega napredka ohranjamo pristno človeškost.
Tema je bila v ospredju tudi petkovega dopoldneva Drage mladih, ko se je šotor napolnil z več sto tržaškimi slovenskimi višješolci, uvodno predavanje je ponudil antropolog in univerzitetni profesor Dan Podjed, ki je govoril o epidemiji osamljenosti v času hiperpovezanosti ter izpostavil potrebo po iskanju ravnotežja med digitalnim in analognim. Sreče ne najdeš v sebi, temveč ob sebi, je bilo geslo na žigu, ki ga je vtisnil vsem udeležencem na roko. Manj telefona, več objemov, je bila druga taka misel, ki je izšla z Drage mladih.
Uvodna razprava 61. Študijskih dnevov Draga je bila posvečena pogledom na slovenstvo v Ryanair generaciji. Povezovanje Slovencev po svetu in nove generacije, tri Slovenije, skupni kulturni prostor, ohranjanje slovenskega jezika in identitete zunaj matičnih meja so teme, ki so domala vsako leto prisotne na študijskih dnevih. Okroglo mizo je uvedlo predavanje o trendih slovenstva po svetu, ki jo je podal pravnik, nekdanji državni sekretar in predsednik konference za Slovenijo Svetovnega slovenske kongresa Dejan Valentinčič. Etnične povezave imajo vedno manjšo vlogo, več je individualizacije in manj interesa po povezovanju, slovenski narodni domovi po svetu zapirajo, Slovenci se po svetu povezujejo na spletu, je med drugim dejal.
Okroglo mizo so nato sooblikovali argentinski Slovenec in režiser Škofjeloškega pasijona Marcelo Brula, ki je med drugim dejal, da je slovenstvo v Argentini izbira, ni samoumevno in samo podedovano, odločiti se moraš, da ga ohraniš. Ob njem sta bili sogovornici Nežka Figelj, goriška Slovenka, ki živi v Bruslju in je predsednica tamkajšnje konference SSK in Eva Marija Kavaš Puc, pevka slovenskih korenin, ki prihaja iz Luksemburga in je to državo letos predstavljala na Evroviziji. Nove tehnologije so v veliko pomoč, da slovenstvo zunaj matičnih meja, še posebej mladi izseljenci, ki zapuščajo matično državo v zadnjih letih, ostaja živo in povezano.
Je umetna inteligenca čarobna palica ali grožnja, ki spreminja človeka?, so se spraševali na sobotni okrogli mizi, ki so jo sooblikovali profesor Andrej Flogie, raziskovalec Marko Grobelnik in podjetnik Jan Macarol. Umetna inteligenca je motor epohalnih sprememb, pa tudi neenakosti, prevlade videza in širjenja dezinformacij. Doslej smo mi učili računalnike, danes nam uhajajo iz rok, šibijo nam kognitivne sposobnosti in kritično mišljenje, spreminjajo izobraževanje in trg dela. Kako osmisliti uporabo tehnike in svet narediti bolj človeški?
Krščanstvo je ob demokraciji in slovenstvu temelj, na katerem slonijo Študijski dnevi Draga. Duhovni poglobitvi je bilo posvečeno nedeljsko jutro. Po sveti maši je letošnje predavanje oblikoval Igor Salmič, generalni vikar minoritskega reda, ki je ob 800-letnici smrti svetega Frančiška spregovoril o miru, duhovni dediščini priljubljenega svetnika, pa tudi o vlogi novih tehnologij pri prizadevanjih za utrjevanje miru. Pravičnost je pri sv. Frančišku vedno povezana z odpuščanjem, je dejal, na prvem mestu je, kako stopiti do sočloveka in stvarstva v ljubeč odnos, ne pa ga obvladati.
Stanje demokracije v Sloveniji po 35 letih samostojne države je bila osrednja tema nedeljske okrogle mize, ki sta jo sooblikovala pravnica Verica Trstenjak in ekonomist Janez Šušteršič. Gre za vprašanje, ki je akutno ne le v Sloveniji, zahodne demokracije s težavo dohajajo hitre in sprotne spremembe družbe, gospodarstva, človeka, Slovenija pa s svojo upočasnjeno tranzicijo, monopoli, polarizacijo politike nosi še dodatne izzive. Smo lahko hvaležni, da imamo svojo državo, določeno stopnjo pravne države in tržnega gospodarstva, je odmevalo na Dragi, Slovenija ima precejšen neizkoriščen potencial, nekatera področja so v zaostanku, rast zavirajo neučinkovito sodstvo, prenormiranost, neobjektivnost medijev, korupcija, premalo je svobode za gospodarske pobude.
Posebno pozornost si zasluži tudi spremljevalni program letošnje Drage. Petkov večer se je sklenil z nastopom pevke in violinistke Eve Marije Kavaš Puc, ki je zaslovela maja letos kot predstavnica Luksemburga na 70. tekmovanju za Pesem Evrovizije na Dunaju. Predstavila se je s svojimi avtorskimi skladbami in izborom pesmi iz zakladnice slovenske zabavne glasbe.
Sobotni večer je obogatilo predvajanje filma Eksodus 1945: Naša kri in pogovor s producentom in vodjo ekipe Studia Siposh Davidom Sipošem. V Sloveniji si je film do poletja ogledalo več kot 30.000 ljudi, na sporedu je bil tudi med Slovenci v zdomstvu, ne pa v Italiji, kjer nekatere teme ostajajo tabuizirane. Gost je spregovoril o vrednotah, na katerih sloni njihovo delo, pa tudi o nasprotovanju, ki so ga vsakodnevno deležni. S svojim delom bomo vsekakor nadaljevali, je dodal.
V nedeljo popoldne so podelili tudi 15. Peterlinovo nagrado. Letos jo je prejel koroški duhovnik, kulturni in narodni delavec Jože Kopeinig, znan po svojem dolgoletnem in uspešnem vodenju Katoliškega doma prosvete v Tinjah. Nagrado je prejel iz rok slovenske ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc, ki je svojo naklonjenost Dragi pokazala tudi s tem, da se je z državno sekretarko Heleno Jaklitsch zadržala na Opčinah do zaključka letošnjih študijskih dnevov.
Erika Jazbar
