Dne 29. junija je Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu pripravilo sprejem ob Dnevu državnosti v čudoviti Zlati dvorani »Case de la cultura«, ki je bila svoj čas sedež dolgoletnega in prestižnega časopisa La Prensa. Ob tej priložnosti so na ogled postavili tudi razstavo »Patrimonio Cultural Inmaterial de Eslovenia a la luz de la Convención de la UNESCO« (“Nesnovna kulturna dediščina Slovenije v luči Unescove Konvencije”), ki jo je pripravil Slovenski etnografski muzej, v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo in Ministrstvom za zunanje zadeve RS. Avtorici potujoče razstave sta dr. Nena Židov in mag. Anja Jerin, kustosinji v Slovenskem etnografskem muzeju. Na razstavi je s pomočjo fotografij in kratkih opisov predstavljeno bogastvo nesnovne kulturne dediščine Slovenije.
Leta 2003 je Unesco sprejel Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki naj bi prispevala k boljšemu varovanju nesnovne kulturne dediščine, njenemu spoštovanju, dvigu zavedanja o njeni pomembnosti ter zagotavljala mednarodno sodelovanje in pomoč. Slovenija je Konvencijo ratificirala leta 2008, ko je začel nastajati tudi Register nesnovne kulturne dediščine, v katerega je bilo do konca leta 2017 vpisanih 61 enot, od katerih so bile nekatere razglašene za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. Škofjeloški pasijon je bil leta 2016 kot prvi element iz Slovenije vpisan na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, leta 2017 so se mu pridružili Obhodi kurentov, leta 2018 pa še Klekljanje čipk v Sloveniji in veščina suhozidne gradnje.
Dogodek se je pričel ob enih popoldne, ko je Maja Vuksanović v vlogi povezovalke pozdravila prisotne. Za uvod sta Sofia Škele in Marcos Štrubelj ob klavirski spremljavi Juliana Díaza Riccia zapela himne – argentinsko, slovensko ter tudi himno Evropske unije, Schillerjevo besedilo An die Freude, uglasbeno v četrtem stavku devete Beethovnove simfonije.
Sledila sta govora veleposlanika Alaina Briana Berganta in Pabla Anselma Tettamantija, sekretarja za zunanje zadeve Argentinske republike.
V svojem nagovoru je veleposlanik Bergant izpostavil, da je Slovenija jedrna članica evropske skupnosti, ki spoštuje človekove pravice, demokracijo, vladavino prava, svobodo medijev in enakost ter namenja posebno pozornost in pomoč državam Zahodnega Balkana pri vključevanju v evroatlantske organizacije. Slovenija zasleduje cilj, da bo do leta 2030 med najuspešnejšimi državami po razvitosti digitalnega gospodarstva in družbe. Poudaril je, da so prednostne naloge Slovenije zeleni prehod, energetska samozadostnost in obnovljivi viri energije, prehranska varnost, digitalizacija, nove tehnologije, povezljivost in infrastruktura ter vlaganje v mlade, raziskave, razvoj in inovacije.
Veleposlanik je posebej izpostavil velik diplomatski uspeh Slovenije, ki je bila v začetku junija v New Yorku izvoljena za sedež nestalne članice Varnostnega sveta OZN za obdobje 2024–2025 ter dejal, da “to priznanje ni samo privilegij, ampak tudi naša dolžnost, da aktivno rešujemo skupne izzive, zagotavljamo mir, varnost, trajnostni globalni razvoj in učinkovito obvladovanje podnebnih sprememb.” Slogan slovenske kandidature je bil KREPIMO ZAUPANJE – VARUJEMO PRIHODNOST, kar zrcali področja, na katerih se je Slovenija v tridesetletni zgodovini že izkazala za verodostojno partnerico v mednarodnih odnosih. Ob tem je poudaril, da Slovenija odločno obsoja in zavrača nasilje v mednarodnih odnosih in vojno kot način reševanja nesoglasij – kjer koli v svetu, ter da je načelo, ki mu moramo slediti, moč argumentov in ne argument moči. V tem kontekstu je še dodal, da mora multilateralizem zato dobiti novo priložnost in imeti osrednjo vlogo v mednarodnih odnosih in sicer na vseh področjih delovanja mednarodnih organizacij.
Veleposlanik je omenil tudi zelo dobre in prijateljske odnose med Slovenijo in Argentino, ki so se v zadnjem letu pomembno okrepili. V manj kot letu dni so namreč Buenos Aires obiskali trije ministri: za zunanje zadeve, obrambo in Slovence po svetu. Državi sta podpisali več dvostranskih sporazumov, med njimi tudi o gospodarskem sodelovanju, h katerem je prispevala tudi Slovensko-argentinska gospodarska zbornica, za podpis pa je pripravljen še sporazum o obrambnem sodelovanju.
Veleposlanik je ob koncu svojega nagovora na oder povabil celotno ekipo veleposlaništva ter se vsem zahvalil za sodelovanje.
Nato smo bili povabljeni v kletne prostore na ogled omenjene razstave ter na pokušino slovenskih dobrot in dobrega vina, seveda ob živahnem klepetu in druženju vseh navzočih, med katerimi so bili predstavniki številnih veleposlaništev, slovenskih ustanov, rojaki iz notranjosti države, slovenski častni konzuli in drugi gostje.
(Lepa hvala Maji Vuksanović za pomoč pri zbiranju informacij.)
Rok Fink
Lektoriranje: Tjaša Lorbek
