»Zaradi tebe prenašam sramotenje,
obraz mi pokriva rdečica.
Tujec sem postal svojim bratom,
zakaj gorečnost za tvojo hišo me použiva.« (Ps 69, 8-9).
V nedeljo, 25. junija, smo na Pristavi obhajali spomin na žrtve komunistične revolucije v Sloveniji. Božja previdnost je poskrbela, da so bila berila 12. navadne nedelje kot nalašč za to priložnost. »Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti.« (Mt 10, 28) Pri pridigi nas je g. Franci Cukjati opomnil na pomembnost tega, da za Boga pričamo v vsakdanjem življenju. Tako kot toliko Slovencev, ki so iz ljubezni do Boga izgubili dom, varnost in nekateri celo življenje.
Po sv. maši se je pričela spominska proslava, ki jo je pripravila Tatjana Rožanec. Dekleta (Luči Ayerbe Rant, Mikaela Križ, Tatjana Rožanec in Erika Čeč) so prebrala pričevanji, ki sta jih zapisala preživeli domobranec Gabrijel Prešeren in angleški oficir Nigel Nicolson, o tem kar se je dogajalo maja 1945. Prebrana je bila tudi pesem »Katedrala v Rogu« Ivana Korošca. Priložnostni zbor pod vodstvom Matjaža Rožanca je zapel nekaj domobranskih pesmi.
Za konec so se nastopajoči približali s svečami k oltarju in smo zapeli pesem »Moja domovina«. Morda tudi po božjem naključju, ravno na dan državnosti, ko se zahvalimo za vse Slovence, ki so na svoj način in skozi veliko let ohranili pripadnost in ljubezen do svojega naroda in pripomogli k osamosvojitvi te male države.
T.O.
