Veseli poromajmo k Mariji v Luján – z materinsko ljubeznijo nas pričakuje!
Praznovanje meseca maja kot meseca Marije sega v 18. stoletje, ko so verske skupnosti začele organizirati posebne pobožnosti in slovesnosti. V Sloveniji je ta mesec še posebej povezan z romanji, procesijami in češčenjem Marije kot zaščitnice naroda. Maj simbolizira ponovni začetek, saj narava oživi, rože in drevesa zacvetijo, kar cerkev povezuje z Marijo kot simbolom novega življenja.
Tudi v Argentini maj posvetijo Materi Božji. Praznovanje meseca Marije je tradicionalno posvečeno češčenju Device Marije, kar ima v latinskoameriških državah, kot je Argentina, globoko zakoreninjeno tradicijo zaradi močne katoliške vere.
Bodi nam pozdravljena o nebes Kraljica!
Na povabilo gospoda Roberta Bresta se je 26. aprila začela spletna devetdnevnica kot priprava na romanje k Lujanski Materi Božji. Prispevki različnih skupin, zlasti pesmi in molitve, so poglobili našo duhovno pripravo. Vabila so že prej prihajala po elektronskih medijih, ki jih z veseljem pripravljajo zavzeti poročevalci.
Vsaka slovenska družina se je pripravljala po svoje – v Argentini v jesenskem času s pisanimi listi, v Sloveniji pa spomladi s šmarnicami in cerkvenimi zvonovi. Letos Slovenci v Argentini obeležujemo 80 let prihoda naših staršev in starih staršev iz domovine, kar smo v hvaležnosti izročili Jezusu in Mariji, ki jih je spremljala skozi težke čase.
V zgodnjih jutranjih urah so se slovenske družine podale na romarsko pot proti lujanski baziliki. Mnoge so pripotovale iz oddaljenih krajev, tudi uro ali več stran. Na poti so molile rožni venec in se priporočile Mariji za varno in blagoslovljeno pot. V Lujanu pa je vladalo prav posebno, toplo vzdušje – srečanja z znanci, ki jih nismo videli vse leto, so napolnila srca z veseljem in domačnostjo. Ob prihodu v cerkev ali že na stopnišču so prostovoljci razdeljevali lističe s pesmimi za sveto mašo. Skupina mladih fantov, ki že tradicionalno skrbi za ozvočenje, je na kraj prispela zgodaj zjutraj in skrbno pripravila vse potrebno za nemoten potek bogoslužja.
Romanje v Lujan ni le verski dogodek, temveč tudi dragocen trenutek povezovanja slovenske skupnosti v Argentini – izraz vere, hvaležnosti in pripadnosti.
Letos nas je že ob začetku svete maše ganljivo presenetila skupina tridesetih mož in fantov, ki so ob oltarju ubrano zapeli pod vodstvom dirigenta in organista Matjaža Rožanca. Njihovo mogočno petje pesmi Bodi nam pozdravljena je odprlo procesijo k oltarju, ki jo je vodil križ, za njim pa slika Marije Pomagaj, bogato okrašena z rdečimi nageljni. Ob njej so spremljale zastave in bandera Svetogorske Marije, kar je celotnemu prizoru dalo globok simbolni pomen. Za procesijo so sledili ministranti, skrbno razporejeni in urejeni, pod vodstvom Marka Trpina in Aleksa Zupanca. Tokrat sta v procesiji slovesno vstopila tudi bogoslovca Erik Oblak in Agustín Malovrh. Za njima sta prišla še delegat Slovencev v Argentini, gospod Franci Cukjati, ter zaslužni nadškof msgr. Andrej Stanovnik.
Po znamenju križa in uvodnih besedah je zbrane pozdravil povezovalec Janez Filipič ter naznanil: »Vstali Gospod se nam razodeva in je resnično med nami!« Spomnil je, da se bomo v tem obredu s hvaležnostjo spomnili naših staršev in starih staršev, ki so pred 80. leti morali bežati pred takratnim režimom. Ob tem bomo počastili troedinega Boga in z zaupanjem prosili Marijo, naj nam pomaga ohranjati katoliško vero ter ljubezen do slovenskih narodnih korenin. Letošnje geslo romanja tako poudarja: Veseli poromajmo k Mariji v Luján – z materinsko ljubeznijo nas pričakuje!
Sveta maša je bila darovana za vse žive in pokojne Slovence v Argentini. Med bogoslužjem sta bila navzoča tudi slovenska duhovnika, g. Robert Brest in g. Toni Burja, ki sta bila na voljo za sveto spoved. Gospod Franci Cukjati je argentinskim romarjem pojasnil, da Slovenci že 75 let romamo v to svetišče, kjer se Mariji zahvaljujemo in jo prosimo za pomoč – tako kot so to storili naši predniki, ki so pred 80 leti zaradi preganjanja poiskali zatočišče na argentinskih tleh. Letos se posebej spominjamo njihove žrtve in poguma. Danes se zato z globoko hvaležnostjo zahvaljujemo Mariji, ker nas je vse to dolgo obdobje spremljala in varovala. V molitvi bomo prosili tudi za razsvetljenje Svetega Duha, da bi kardinali izvolili Svetega očeta, resničnega človeka vere, ki bi modro in pogumno vodil Cerkev. Gre za veliko odgovornost, zato še toliko bolj prosimo za milost Svetega Duha.
Pri sveti maši so sodelovali bralci Božje besede: prvo berilo je prebrala Tatjana Rožanec iz Pristave, psalm Nevenka Belič iz San Justa, drugo berilo Jeremija Žitnik iz Slovenske vasi, prošnje pa je prebrala Saša Selan iz Ramos Mejie.
Pri pridigi je nadškof msgr. Andrej Stanovnik izpostavil, da smo se zbrali kot romarji upanja, da se spomnimo in zahvalimo za dar življenja in vere, ki sta nam bila podarjena od Boga. Ob 80-letnici izseljevanja naših prednikov nas spominja, kako so s pomočjo vere premagali težke čase in postavili temelje za močan razvoj vere in kulture v novi domovini. Nadškof je poudaril, da nas zgodovina opominja na grozote vojne, a hkrati nas spodbuja, da odpustimo, zdravimo rane in gradimo prihodnost v miru in ljubezni. Kot romarji upanja želimo zaupati v Boga in imeti odprta srca za novo življenje, tako kot so to počeli naši predniki, ki so kljub globokim ranam ostali zvesti svoji veri. Danes častimo zaklad, ki so nam ga zapustili – zaklad vere, ljubezni in medsebojnega sodelovanja, ki povezuje slovensko in argentinsko kulturo. V tem jubilejnem letu nas papež Frančišek opominja, da je krščansko upanje globoko povezano z ljubeznijo in da nas vodi Jezusovo srce. Kljub težavam in trpljenju so naši predniki vztrajali v veri in ljubezni, ki nas tudi danes navdihujeta. Zdaj smo tudi mi poklicani, da bomo pristne priče vere, odgovorni državljani in odprti za vse človeške skupine, s katerimi delimo življenje. Jezus nas danes ponovno vabi: “Hodi za menoj!” in nas spodbuja, da pogumno stopimo v novo srečanje z Njim. S svojo vero in upanjem moramo ostati zvesti Gospodu, tako kot so to počeli apostoli. Naj nas Marija Pomagaj vodi na tej poti vere, ljubezni ter iskanja pravičnosti in svetosti.
Sveto obhajilo so podeljevali: Franci Draksler, Jože Oblak, Rozka Likozar in Marjana Opeka.
Po sveti maši, napolnjeni z božjo besedo in navdihujočim petjem, so številni romarji podaljšali svoj trenutek ob Mariji Lujanski. Nekateri so ostali, da so v tišini molili ali pa si privoščili prijeten skupen trenutek, ki so ga obeležili s slikanjem. Drugi so se napotili proti glavnim in stranskim vratom, kjer so se srečevali, pogovarjali in izmenjali prijazne besede. Ta čas je bil resnično posvečen medsebojnemu druženju in skupnemu veselju.
Popoldanska pobožnost je bila brez dvoma najlepša. Pevci so se zbrali ob glavnem oltarju, medtem ko je ljudstvo čakalo, da napovedovalec oznani vrstni red procesije, v katero so se potem pobožno vključili.
Na čelo procesije je stopil Križ, za njim so sledile slovenska, argentinska in papeška zastava, bandero Svetogorske Marije ter kip Lujanske Marije, ki so ga nosili mladi fantje. Ponosno se je sprehodilo tudi več kot šestdeset narodnih noš, podoba Marije Pomagaj, ki so jo nosili možje v narodnih nošah, ter mladci in mladenke z rdečimi nageljni v čast Mariji. Za njimi so hodili ministranti, duhovniki in preostali verniki. Letos pa smo žal pogrešali otroke osnovnih šol, ki so običajno s svojo prisotnostjo popestrili to slovesnost in ji dali še posebno živahnost.
V procesiji smo verniki v duhu pobožnosti in češčenja Marije hodili okoli trga z molitvami in pesmimi, izražajoč ljubezen in spoštovanje do nje ter povezanost z Bogom. Procesija je tudi družbeni trenutek, ki utrjuje občutek skupne vere in tradicije. Med procesijo so dekleta razdajala Marijine podobice z izseljensko molitvijo in sprejemala darove slovenskih romarjev. Mimoidoči in verniki drugih narodnosti so procesijo spremljali s slikanjem, molitvijo in pokrižanjem.
V cerkvi so sledile lavretanske litanije Matere Božje pred Najsvetejšim. V njeni prisotnosti, pred Najsvetejšim in Marijo, srce preplavi občutek, da se preprosto pokloniš, moliš in poješ. Verniki se globoko povežemo z Marijo kot Božjo Materjo, jo častimo, ji izkazujemo pobožnost ter prosimo za pomoč in zaščito. Slovenci se pogosto zatekamo k njej, ker vemo, da nam vedno stoji ob strani. Ob zaključku se ji zaupamo v molitvi s pesmijo “Marija, skoz življenje!” ki v nas prebudi globok občutek zaupanja in hvaležnosti.
Ker je bil to poseben dan, smo skupaj izrekli molitev Kraljice Izseljencev: Kraljica naše domovine, v tujini te pozdravljamo; skrbi in svoje bolečine ponižno ti darujemo. V tujino s Sinom si bežala, deviška Mati, tudi ti; nevarnosti si vse spoznala v katerih smo izseljenci. Po domovini hrepenela si, kakor hrepenimo mi; od dela svojih rok živela z družino najsvetejšo si. Zato razumeš ti edina, Marija, nas izseljence, ki te slovenska domovina izbrala za Kraljico je. Marija, Mati in Kraljica izseljencev slovenskih si; po tebi večna naj Pravica peklenski vojski moč zdrobi.
Tako smo zaključili letošnje romanje v Luján. Srečni, veseli in napolnjeni s Svetim Duhom smo se vrnili v vsakdanje življenje, polni novih duhovnih moči in z vero, ki nas bo vodila na naši poti. Naj nas Marija še naprej varuje in usmerja, da bomo v vsakem koraku zvesti svoji veri in slovenskim koreninam.
Za vsakim romanjem je veliko skrbi, dela in nevidnih oseb, ki skrbijo, da bi vse potekalo brez težav in da bi vse dobro izpadlo. Njihovo nesebično prizadevanje in skrbnost so ključni za uspeh in lepoto tega romanja. Bog naj vam povrne za vse dobro, kar ste storili, in naj vas blagoslovi za vaša prizadevanja!
Veronika Malovrh
