Veliki četrtek

Spominsko bogoslužje na zadnjo večerjo smo delili v slovenski cerkvi Marije Pomagaj 2. aprila. Uro pred sv. mašo se je počasi polnila cerkev s pripravami, molitvijo rožnega venca in zakramentom svete spovedi.

Ob 20. uri pa se je ob spremstvu mladih glasov začela Sveta daritev, ki jo je daroval delegat g. Franci Cukjati. Po Jezusovem zgledu je mašnik s pomočjo ministrantov izvedel obred umivanja nog dvanajstim možem in fantom iz naše skupnosti. Posebno sodelovanje so tudi imeli letošnji prvoobhajanci z branjem prošenj in molitvijo desetke rožnega venca kot spomin na ustanovitev evharistije, ki jo je Jezus svojim apostolom prvič nudil in ki jo bodo oni letos prvič prejeli.

Po obhajilu sta duhovnika g. Franci in g. Robert, skupaj z ministranti, ponesla sveto Rešnje telo v tabernakelj, ki predstavlja kraj, kjer je Jezus preživel ta večer v ječi.

Na tem mestu smo ga nato molili, najprej družine od 21. do 22. ure potem pa še mladi. S

sporedom molitvenih ur, smo Jezusa spremljali na vrtu Getsemaní in tako s češčenjem premišljevali o Njegovem trpljenju na predvečer pasijona.

Odbor SDO-SFZ 2026

Veliki petek

»Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo.« (Ps. 31)

Obred Velikega petka smo začeli z molitvijo križevega pota, ki jo je pripravila mladina Slomškovega doma. Ob vsaki postaji so prebrali misli, ki so nas vabile k zbranemu premišljevanju in osebnemu poglobljenju.

Cerkev je bila lepo pripravljena, kar je še dodatno pripomoglo k zbranemu in spoštljivemu vzdušju. Obrede je vodil č. g. Robert Brest ob sodelovanju ministrantov.

Prvi del je bilo bogoslužje božje besede, kjer smo prisluhnili berilom in pasijonu po sv. Janezu, ki ga je s petjem oblikoval Mešani pevski zbor San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar.

Drugi del so bile slovesne prošnje za vse potrebe.

Tretji del je bilo češčenje križa, ko smo se verniki v tišini približali in počastili znamenje naše odrešitve. Po tem delu so ministranti pripravili oltar in nanj položili prt.

V četrtem delu je sledilo sveto obhajilo s hostijami, posvečenimi na veliki četrtek. Po obhajilu je bilo izpostavljeno Najsvetejše, da smo lahko še naprej vztrajali v molitvi in zbranosti.

Po zaključku obredov smo se v tišini razšli na svoje domove, z mislijo na Kristusovo daritev in v pričakovanju vstajenja.

Ostale dele bogoslužja je spremljal Mešani pevski zbor San Justo pod vodstvom prof. Diega Péreza ter ob sodelovanju ljudskega petja.

Velika zahvala vsem, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi obreda: duhovniku, ministrantom, bralcem (beril in povezave), pevcem, pastoralnemu odboru ter vsem, ki s svojim delom in prisotnostjo prispevate k lepemu in dostojanstvenemu bogoslužju.

Ob tem se z veseljem zavedamo, da imamo tudi po toliko letih možnost obhajati bogoslužje v slovenskem jeziku. To je dragocen dar, ki ga je vredno ohranjati.

Vabljeni vsi, da podpiramo vse, kar se dogaja v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu, ter da še naprej podpiramo naše duhovnike, saj s svojo prisotnostjo in sodelovanjem ohranjamo našo vero, jezik in skupnost.

MG

Velika sobota

V soboto, 4. aprila, smo se zbrali v cerkvi Marije Pomagaj na Velikonočni vigiliji, “da po starem izročilu … to noč posvetimo bedenju za Gospoda.”

Na dvorišču je mašnik blagoslovil ogenj, z njim prižgal velikonočno svečo in razglasil: “Svetloba slavno vstalega Kristusa naj prežene temine srca in duha”. Za tem je v sprevodu z ministranti ponesel Kristusovo luč v notranjost cerkve. Postopoma se je ta s prižganimi svečami vernikov razsvetlila. Po petju velikonočne hvalnice je sledilo besedno bogoslužje, ki nas je uvedlo v “premišljevanje, kako je Bog reševal svoje ljudstvo, v teh dneh pa nam je poslal svojega Sina kot odrešenika”. Sledilo je krstno bogoslužje (ki vsebuje petje litanij vseh svetnikov, blagoslov krstne vode in obnovitev krstnih obljub) in evharistično bogoslužje.

Obred sta vodila gospoda Franci Cukjati in Robert Brest. Lepo pripravljen in okrašen bogoslužni prostor, sodelovanje ministrantov, strežnikov in nevidnih pomočnikov, jasno branje napovedovalca in drugih bralcev, ljudsko in zborovsko petje (zbor Ex-corde) je slovesnost še posebno obogatilo. 

Vsa Cerkev je osredotočena na to noč, ki se je spremenila v Luč, zato – kot v velikonočni hvalnici- recimo: “Veséli se zdaj, nebeška množica angelov, veselite se božji služabniki: in ob zmagi tako velikega Kralja naj zadonijo mogočni glasovi. Veséli se tudi vsa zemlja, ožarjena s takim sijajem, in razsvetljena od bleska večnega Kralja naj začuti, da je tema z vesoljnega sveta pregnana. Veséli se tudi, mati Cerkev, okrašena s sijajem tako svetle luči, in to svetišče naj odmeva od veselega vzklikanja množic.

Lucijana Hribar

Svobodna Slovenija, Leto LXXXV, št. 8, 19. 4. 2026