Začelo se je novo leto in z njim je zopet prišla na vrsto tako pričakovana slovenska otroška
kolonija v Córdobi.
3. januarja so se osnovnošolski otroci ponovno zbrali v Slovenski hiši, da bi se odpravili na pot v Cordobske hribe. Priporočili smo se Jesuzu za lepe dni v naravi in se izročili Mariji Pomagaj pod njeno varstvo za srečno pot in lepo doživetje. Starši so nas pokrižali in nam ob 10. zvečer pomahali v slovo. Odpotovali smo v Hanželičev dom.
Ko smo se zjutraj zbudili smo se razveselil spremembe okolice. Ni bilo več videti znanih sivih nebotičnikov in betonskih cest. Občudovali smo prekrasne hribe in lepo naravo, ki nam je mahala v pozdrav. Prispeli smo do Hanželičevega doma in se razdelil po sobah. Sledila je razdelitev kapic in ogled kraja. Najmlajši so spoznali, kje si je dr. Hanželič zamislil in zgradil počitniški dom za Slovence v Argentini. Po sprehodu so se otroci razdelili in si izbrali letošnje ime sob. Prav kadilo se je iz glav, ko so si belili glave in iskali zanimiva imena! Sledilo je popoldansko razvedrilo v bazenu in v senci, saj je bilo vroče, kot v sami Afriki. Po malici smo pa intenzivno vadili za sveti večer. Po večerji je sledila predstavitev sob.
5. januarja smo se udeležili nedeljske maše, za katero smo tudi vadili. Darovali smo jo za pokojnega dušnega pastirja dr. Jureta Rodeta. Sodelovali smo s petjem, branjem, ministriranjem in tudi z molitvijo rožnega venca pred mašo. Med dnevom smo pa uživali bazen in naravo v domu. Danes smo tudi razdelil otroke po skupinah, ki bodo med seboj tekmovale v prihodnjih dneh. Tokrat so se skupine imenovale: Lastovke, Komarji, Štorklje in Krokodilčki Pred večerjo smo imeli še zadnjo pevsko vajo. Ob živih jaslicah, petjem božičnih pesmi in molitvijo rožnega venca smo pokadili in blagoslovili vse prostore Hanželičega doma.
6. januarja smo se zbudili zgodaj zjutraj in se odpravili na hrib Cristo Redentor, kjer stoji znani kip vstalemu Kristusu. Med hojo, pri vsaki postaji križevega pota, smo molili in premišljevali o Jezusovem trpljenju. Ko smo prispeli do vrha smo naredili skupinsko sliko in se malo odpočili. Sledil je obisk parka v mestu Los Cocos. Otroci so imeli izziv najti pravo pot po labirintu, najprej posamezno, potem pa po skupinah. Voditelji smo jim sledili, se zabavali z njimi in štopali čas, da bi zmagovalci bili nagrajeni s točkami. Po zabavnem času v labirintu pa smo se odpeljali nazaj v dom, kjer smo začeli z ročnimi deli. Tokrat so otroci imeli dvojno delo. Najprej so pobarvali mate – to je lesena bučka iz katere se srka mate čaj-, potem pa so z g. Robertom Brestom sestavili majhne skrinje za čaj.
Prav na dan svetih treh kraljev je praznoval rojstni dan najmlajši fantek na koloniji: Matej Juri! Naše pridne kuharice so mu spekle okusno torto, ostali smo mu pa uglašeno zapeli. A predno smo zaključili dan, so otroci imeli priložnost, da bi poklicali mamico in očka po telefonu. Lepo jih je bilo videti, kako so se sprehajali po vrtu. Nekateri so bili kratkobesedni, drugi pa zelo zgovorni in na dolgo in široko pripovedovali dogodivščine.
V torek 7. smo se odpravili na Mástil. Navsezgodaj smo se zbudili, dobro zajtrkovati, napolnili čutare, vzeli sendviče za malico in s polnimi nahrbtniki začeli pot. Hodili smo, peli, se pogovarjali in celo igrali! Dva pridna fantka sta celo pot pela in štela, koliko slonov se je guncalo na pajčevini. Ko smo pa prispeli do vrha nas je čakalo nenavadno presenečenje: koze. Pa ne samo dve ali tri.. cela čreda koz se je sprehajala ob Mastilu. Še slikati se ne bi mogli, če ne bi g. Robert spodil koz. Komaj smo imeli skupni posnetek, že so se znova prikazale, tako da, pot pod noge, smo se odpravili domov. Po kratkem počitku smo nadaljevali z ročnimi deli in zaključili dan z našimi olimpijadami. Igrali smo štefeto, v bazenu plavali in se veselili.
Sreda je bil poseben dan, saj smo celo jutro preživeli v parku Vida Mana, kjer so otroci plezali, brcali žogo in streljali z lokom. Vsaka skupina si je prizadevala, da bi dobila največ točk, bodisi v plezanju stene, streljanju z lokom ali z igro Metegol Humano! Popoldne smo pa preživel v bazenu, saj je bilo tako vroče, da se ni dalo ničesar drugega. Otroci so nestrpno čakali, da bi se zvečerilo, ker je bila na vrsti zadnja nočna igra: Tutti Frutti po slovensko in po skupinah. Vrstili so se imena, živali, mesta, barve in jedi in vse to po slovensko! Nato smo pa, kakor vsak večer skupno zmolili večerno molitev in legli spat.
V četrtek smo se zbudili z dežjem in vetrom. A kljub temu smo uživali! Imeli smo iskanje zaklada. Otroci so tekli in iskali skrita navodila, da bi dobili kraj, kjer je bil zakopan zaklad. Nekatere skupine so morale malo osvežiti matematiko in slovenščino toda s pomočjo so vsi našli zaklad! Po okusnem domačem kosilu pa je bil čas za misijonsko tombolo. Kar smo nabrali z bogatimi dobitki smo darovali sestri Kristini Grilj, ki misijonari že dolga leta v provinci Misiones. Otroci so znova imeli priložnost klicati domov. Za zaključek so otroci po skupinah pripravili kratek prizorček ob zvoku Čukov. “Štorklje” in “lastovke” so povsod letele, “krokodilčki” so med nami plavali in “komarji” nam nagajali. A to ni bilo vse! Otroci so prosili, da bi še voditelji kaj zaplesali! Tako da smo še voditelji zaplesali in to ob zvoku pesmi “Hozentregarje”.
Zadnji dan nam je bil naklonjen! Lep sončen dan nas je poslavljal. Odpravili smo se na Zapato, kjer smo si ogledali veliko skalo v obliki čevlja. Sledil je tako pričakovani trenutek spuščanja v vrečah za krompir po toboganu. Še voditelji smo se spustili in tekmovali! Nato smo pa se odpeljali do mesta Capilla del Monte na zaslužen sladoled, nakupili smo tudi spominčke in druge dobrote – alfajores- Achalay. Popoldne smo preživeli v domu, saj smo morali spakirati in pospraviti. Po večerji smo se na posebni način zahvalili vsem, ki so omogočili, da se je še eno leto izvedla kolonija: odboru Hanželičevega doma: Marti in Andreju Golobu, ge. Mirti Rant, ge. Mariči Dolinšek, našim kuharicam Andreji in Marjani Lipušček; kelnarcam Miki, Nati in Zoe in vsem, ki so nam pomagali med kolonijo. Zaigrali smo jim “Batucado” (posebni glasbeni ritem v Argentini), kateremu je ritem držal mali Branko! Po zadnjih slikah in s kakšno solzo v očeh smo se odpravili domov.
Starši so nas nestrpno pričakovali v Slovenski hiši. Vrstili so se objemi in poljubi in zaključili v krogu. Zmolili smo jutranjo molitev, se zahvalili za prejete dobrote in presenetili tudi starše. Branko je dal iztočnico, da smo ponovno zaigrali Batucado. In tako smo se zadnjič poslovili otroci in starši in voditelji.
Letošnjo ekipo voditeljev smo sestavili: vodstvo: prof. Miriam Mehle Javoršek; g. Robert Brest, Natalija Javoršek, Erika Čeč, Tomi Javoršek in Aleks Zupanc.
Aleks Zupanc
