Vzgoja za ljubezen do domovine in države –  Korenine narodovega drevesa

Mednarodne konference z domovinsko vsebino so pomembna dejavnost Društva katoliških pedagogov Slovenije in na tem člani organizacijskega odbora vztrajamo. 

Vztrajnost je pomembna lastnost ljudi, ki iščejo pot do resnice in se ne ustavijo ob ovirah, ki jih na takšni poti nikoli ne manjka. Člani Društva katoliških pedagogov Slovenije se tega zavedamo, saj nam družbena klima ni vedno najbolj naklonjena. Delamo za narod, domovino in državo, ki smo si jo po dolgem zgodovinskem obdobju izborili, želimo jo ohranjati in predati v dediščino našim potomcem. Biti moramo aktivni državljani Republike Slovenije in z zanosom spodbujati in srčno povezovati pedagoške sodelavce slovenskih vrtcev, šol in drugih vzgojno-izobraževalnih ustanov doma in pedagoških delavcev v tujini. Vabimo jih, da sodelujejo tudi na takšnih konferencah, kot je letošnja, že sedma, da predstavijo način, kako oni k istemu cilju spodbujajo in peljejo svoje učence. Mi pedagoške delavce spodbujamo, da bi krepili zavedanje o pomena suverenističnih teženj naroda. To je težka naloga, zavedamo se je, toda ustrajamo. 

Sedmo mednarodno konferenco Vzgoja za ljubezen do domovine in države – Korenine narodovega drevesa – smo izvedli v soboto, 22. 11.2025, na Osnovni šoli Frana Albrehta Kamnik. 

Naši rojaki po svetu se, bolj kot mi v domovini, zavedajo pomena krepitve narodne zavesti, saj že več kot 80 let premagujejo to pot in uresničujejo narodovo hotenje.

Vzgoja za aktivno in odgovorno državljanstvo ni enostaven proces, večplasten je. Pomembna  njegova razsežnost je zavest in odnos posameznika do sebe in drugih, do naroda in države. Pomembna prvina te razsežnosti pa je najprej ljubezen do svojega rodu, naroda, države in domovine.Organizatorji konference smo prepričani, da veliko učiteljev, vzgojiteljev in drugih pedagoških delavcev s svojim delom ozaveščajo in spodbujajo mlade k aktivnemu državljanstvu, zelo dobrodošlo pa je, da iščemo nove pristope in se pri tem potrjujemo, vendar vedno potrebujemo preverjanje lastnih pedagoških postopkov.

Pomembnost konference so poudarjali

Konferenca je potekala zelo slavnostno, kot se takšni vsebini spodobi. Že prostor, v katerem je potekala, je bil lepo urejen. Slavnostni značaj so poudarjali tako vsi nastopajoči z nagovori, kakor tudi učenci OŠ Frana Albrehta Kamnik. Učenci so zapeli slovensko himno, predstavili recitatorsko-plesno točko in oblečeni v narodne noše zaplesali ob zvokih mladega harmonikarja.   

Udeležence konference je najprej pozdravila podpredsednica društva Katarina Lenarčič, ki je tudi vodila ter povezovala celoten program. Sledili so pozdravi častnih gostov: Monike Glücks Donko, ravnateljice OŠ Frana Albrehta Kamnik, Helene Kregar, predsednica Društva katoliških pedagogov Slovenije, Mateja Slaparja, župana občine Kamnik, Brede Podbrežnik Vukmir, direktorica knjižnice Franceta Balantiča v Kamniku, Lojzeta Peterleta, predsednika združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in Marka Lotriča, predsednika Državnega sveta.

Osrednja predavanja priznanih slovenskih strokovnjakov

V plenarnem delu smo z zanimanjem spremljali predavanje dr. Ignacije Fridl Jarc, slovenske filozofinje, komparativistke, kritičarke in političarke. Naslov njenega predavanja je bil Pomen izobraževanja v maternem jeziku in intelektualni razvoj posameznika. Dr. Fridl Jarc je povedala, da se danes zdi vprašanje o uporabi slovenščine v izobraževalnem procesu nekaj, kar nas naj ne bi skrbelo, saj je slovenščina tudi uradni jezik v najpomembnejših inštitucijah Evropske Unije. Pa vendar je treba opozoriti na nevarnost, ki se pojavlja v akademskih krogih, ker želijo, da bi celo pouk na univerzah, zaradi nekaterih tujih študentov, potekal v angleškem jeziku. To je zelo zaskrbljujoče. Postaviti se moramo vsaj 160 let nazaj v preteklost, ko Slovenci nismo imeli niti izobraževalnega procesa v gimnazijskih programih v slovenskem jeziku, zato ker nismo imeli razvitega znanstvenega in strokovnega jezika za posamezne panoge. Tudi učbenikov v slovenščini nismo imeli. Prav to je bil tudi glavni razlog, da je bila leta 1864 ustanovljena Slovenska matica. Ni naključje, da si je ravno njen glavni predsednik Lovro Toman prizadeval pred takratnimi cesarskimi organi, da bi ti končno vpeljali slovenščino tudi pri nas, v naš izobraževalni proces. Pot do poučevanja slovenščine na naših univerzah pa je bila še zelo dolga. Predavateljica je poudarila in opozorila na zavedanje naših prednikov, da je obstoj nekega naroda pogojen z rabo njegovega jezika na vseh nivojih jezikovnega pojavljanja. To velja za rabo jezika v vsakdanjem pogovoru, ki so ga stoletja govorili slovenski kmetje na podeželju, kakor tudi rabo slovenskega jezika v slovenskem leposlovju, slovenščine na znanstvenem področju in na vseh drugih položajih in oblikah izražanja materinščine. Današnje raziskave kažejo, da je zelo pomembno, kako in kdaj otrok pride v stik z materinščino, pomembno je njegovo začetno zaznavanje sveta preko maternega jezika.

Dr. Borut Holcman, profesor zgodovine prava, diplomirani teolog, razumnik in humanist, profesor pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, je v predavanju z naslovom Krščanske vrednote in dediščina Evrope v izobraževanju poudaril pomen mednarodnih konferenc, ki jih organizira Društvo katoliških pedagogov Slovenije. Pomembno je, da pedagogi živijo skladno s krščanskimi vrednotami, da se jih zavedajo, jih ozavestijo in  samega sebe opolnomočijo, da zmorejo v izobraževalno okolje z zgledom vnašati in živeti duhovno razsežnost krščanstva, z njo bogatiti sebe in tiste, ki so jim zaupani. Izobrazbi brez duhovnosti manjka “začimba” in je zaradi tega vsako znanje pomanjkljivo in neužitno, je simbolično povedal dr. Holcman. Izobrazbo je potrebno dodajati lastnim naravnim darovom, spoštovati ustaljene običaje in jih dopolnjevati z novimi spoznanji. To početje je lažje ob zavedanju, da podobno počnejo kolegice in kolegi, vsi skupaj pa to izročajmo Bogu v varstvo. 

Ddr. Igor Grdina, slovenski zgodovinar, literarni zgodovinar, redni profesor za slovensko književnost in kulturno zgodovino in libretist je v svojem prispevku Domovina in država med izhodiščem in orientacijo sporočil, kako pomembno je, da človek svoje prve predstave o svetu dobi v konkretnem prostoru, ki mu je domač in blizu, da mu to postane izhodišče za dojemanje sveta in se glede na to orientira. To je ponazoril s prispodobo, da je za nekoga, ki je rojen v Panoniji, manjša vzpetina visoka vzpetina, za Gorenjca pa je to čisto nekaj drugega. Če imamo takšne izhodiščne predstave, če se  na ta način izražamo, smo v tem posebni nihče drug tega ne razume  čisto takoj. Imamo svoj posebni jezik, in prav ta nas dela drugačne od drugih. Znana je Wittgensteinova misel »Meje mojega jezika, so meje mojega sveta.« Skozi jezik živi naša duhovna stvarnost. Mi svoje mere in razumevanje izražamo skozi to. Vsak jezik ima kakšno posebnost. Naš jezik ima recimo dvojino, pa tudi število sklonov je drugačno kot v sosednjem slovanskem jeziku, da o razlikah v germanskem sploh ne govorimo. Gre za posebnosti, ki so sad daljšega jezikovnega razvoja in skozi nje mi razumemo svoje prednike, vemo od kod prihajamo in razumemo, kako so si oni predstavljali naš čas, pa tudi prihodnost. Mi v ta mozaik oblikovanja, nadgradnje, razvoja in spreminajnja jezika dodajamo nove kamenčke, kot lego kocke in s tem skrbimo za kontinuiteto. Imamo skupno identiteto, ki  ni nekaj statičnega. V kriminalistiki je ta pojem uporabljen na poseben, drugačen način, v našem primeru pa gre za drugačno razsežnost. Imamo izhodiščne predstave, neko orientacijo, ki jo dobimo skozi izkušnje, prek naših rodov, ki so živeli pred nami, pa tudi od sosedov, s katerimi se vsak dan pogovarjamo in izmenjujemo svoje misli. Te se vsaj nekoliko razlikujejo in dodajajo nove kamenčke. Zgodovina bi bila čisto drugačna, če bi bili ti kamenčki drugačni. K vsemu temu s svojo dinamiko pripomoremo tudi mi, ker smo živa bitja, ker smo bitja, ki imajo poseben položaj v vesolju in kot takšna oblikujemo svojo identiteto.   

Predstavitve primerov uspešnega dela pri pouku z učenci

Po kratkem odmoru so sledile predstavitve 61 referatov – prispevkov pedagoških delavcev. Predstavili so uspešne primere načrtovanih in izvedenih dejavnosti z  otroki, učenci in dijaki. To so bili učitelji in vzgojitelji, ki delujejo na različnih nivojih v celotni izobraževalni vertikali in iz različnih šol,  dijaških domov ter pedagoški delavci, ki delujejo zunaj šolskega učnega procesa v svojem življenjskem okolju. Predstavitve so bile vodene v osmih skupinah, v katerih so se znašli kolegi in kolegic iz različnih držav: Argentine, Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Italije, Romunije in Ukrajine. Organizatorji smo zelo veseli, da se nam vsako leto na konferenci pridružijo tudi predstavniki rojakov, ki živijo v Argentini ali pa tisti, ki so se iz Argentine preseli v Slovenijo in na konferenci aktivno sodelujejo.

Učitelji v domovini z navdušenjem spremljamo njihove predstavitve. Med letošnjimi udeleženkami iz Argentine so bile; Danica Malovrh z referatom V sebi nosim dva svetova,  Mariana Paula Rezelj, s Kirkinčo Tinčo – iskanje identitete med dvema domovinama; motivacija za učenje slovenščine in ohranjanje slovenskih korenin, Cecilija Erika Grbec, Slovenka, rojena v Južni Ameriki – pričevalka treh identitet in Emma Urbančič z referatom Slovenska skupnost v Argentini: aktivnosti, vrednote in duševno zdravje. Zelo zanimivo in doživeto so ponazorile pot, ki so jo v lastnih družinah in v slovenskih skupnostih v Argentini  odločno in vztrajno prehodile. Vse štiri so govorile o tem, kako so “zalivali” slovenske korenine v družinah in v slovenski skupnosti v Argentini. Te korenine so še danes žive in močne in pomagajo ohranjati narodovo drevo tako v Argentini kakor v domovini Sloveniji. Hvala jim, hvala njihovim družinam in hvala slovenskim skupnostim, v katerih so delovale in delujejo še sedaj. 

Vsi prispevki sodelujočih na konferenci bodo do konca leta 2025 objavljeni v E-Zborniku in dosegljivi na spletni strani DKPS. 

Razšli smo se s pesmijo in hvaležnostjo Bogu 

Ob zvokih citer Tomaža Plahutnika in s koroško ljudsko pesmijo Tam, kjer teče bistra Zila,  zapela jo je Ana Plahutnik, smo sklenili program. Napovedali smo že 8. konferenco Vzgoja za ljubezen do domovine in države – Domoljubje skozi znanje in dejanja, ki bo 21.11.2026, prav tako na OŠ Frana Albrehta Kamnik

Organizatorji dogodka smo se poslovili po sveti maši, ki sta jo v župnijski cerkvi Marijinega Brezmadežnega spočetja darovala p. Silvo Šinkovec, duhovni asistent DKPS in domači župnik gospod Matej Nastran.

Marjana Korošec in Dragica Motik,
članici organizacijskega odbora