o tem razmišljam še globlje. Seveda želim ostati povezana s svojimi koreninami, vendar tečaj zame pomeni še veliko več. Tam sem spoznala prijatelje, ki jih vidim skoraj samo na tečaju, vendar ta prijateljstva niso površinska. So vezi, ki nastanejo hitro, a postanejo zelo močne. Ko sem začela prvi letnik, sem poznala le dve dekleti, s katerima sem hodila v osnovno šolo. Z meseci in leti pa sem spoznala veliko novih prijateljev, ne samo iz svojega razreda, ampak tudi iz drugih letnikov. Poleg tega se od osmega razreda osnovne šole do tretjega letnika srečujemo tudi pri Mladcih in mladenkah. To je skupina, ki nam pomaga, da se povezujemo med različnimi letniki in domovi, pa tudi z mladimi, ki tečaja niso nadaljevali, ter s tistimi, ki so ga že končali. Vse to pripomore k temu, da se počutimo kot ena velika družina. V zadnjih mesecih smo celo ustvarili skupino na WhatsAppu, da bi učenci še lažje komunicirali med seboj. Ko sem začela obiskovati tečaj, nisem poznala skoraj nikogar. Danes pa imam dve veliki skupini prijateljev: dekleta iz svojega razreda in širšo skupino ljudi različnih starosti, ki se vedno bolj povečuje, ko se tečaju pridružujejo novi učenci. Da bi pokazala, da občutek družine ni le moja osebna izkušnja, sem vprašala nekaj ljudi iz različnih letnikov, kako oni doživljajo tečaj. 51
RkJQdWJsaXNoZXIy NzE4NDM5