Pred enim letom je Vlada Republike Slovenije ukinila Narodni dan spomina na žrtve komunizma. Štiri civilna gibanja – Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo in Združeni ob lipi sprave – so naslovile apel na Republiko Slovenijo. V apelu pozivajo k izvedbi konkretnih korakov za razrešitev bremen slovenske zgodovine: da Vlada izda mrliške listine za vse žrtve komunizma, da se javno obsodi zločine komunizma in da Vlada preskrbi za pietetni pokop ekshumiranih žrtev komunistične revolucije.

Apel je bil poslan komisiji za peticije in človekove pravice Državnega zbora Republike Slovenije, predsednik te komisije – poslanec SDS Jože Tanko – pa je že sklical sejo te komisije v parlamentu.

Apel se glasi:

Spoštovani!

Podpisani predstavniki štirih civilnih gibanj ugotavljamo, da Vlada RS po lanski ukinitvi narodnega dneva spomina na žrtve komunizma 17. maja ni naredila ničesar, s čimer bi to obžalovanja vredno odločitev popravila in zagotovila žrtvam dostojen javni spomin.

Zato bomo tudi letos organizirali 16. maja ob 21h na Trgu republike v Ljubljani spominsko svečanost, namenjeno pietetnemu spominu na žrtve komunizma in revolucije. S tem želimo tudi opozoriti slovensko javnost, da Vlada RS s takšnim ravnanjem izraža poniževalen odnos do mučenih in pobitih žrtev komunizma. Opozoriti moramo javnost, da je to ne le žaljivo do prizadetih svojcev v domovini, zamejstvu in po svetu, marveč predvsem družbeno razdiralno in nevarno, saj s tem Vlada RS omalovažuje žrtve zločinov in posredno relativizira zločine nad njimi. Do zločina ni možno biti nevtralen: če ga ne zavračamo, mu s tem tiho ali izrecno pri trjujemo.

Zato državljani Slovenije, zbrani v štirih civilnih gibanjih, ob ukinjenem narodnem dnevu spomina na žrtve komunizma prosimo Komisijo za peticije, človekove pravice in enake možnosti v Državnem zboru, naj ob spoštovanju trpljenja in krivične smrti teh žrtev v okviru svojih pristojnosti skliče posebno sejo in z njo spodbudi Vlado in Državni zbor RS,

da Vlada izda mrliške listine za vse žrtve komunizma, jih s tem vključi v uradne evidence Republike Slovenije, kjer jih zdaj ni in država za te žrtve uradno ne ve, ter jim s tem izrazi osnovno dostojanstvo človeških oseb in članov slovenskega narodnega občestva; Vlada naj objavi javno evidenco žrtev komunističnega nasilja;

da Državni zbor sprejme ustrezno izjavo z zakonsko močjo, s katero bo zločine komunizma obsodil kot zavržne, jih izločil iz polja sprejemljivega, žrtve pa rehabilitiral kot nedolžne ter jim povrnil dobro ime;

da Vlada poskrbi za pieteten pokop ekshumiranih slovenskih in romskih žrtev komunistične revolucije v Ljubljani na Žalah ali na Orlovem vrhu, kar naj bo dopolnilo k poprejšnjemu sprejetju pokojnih v slovensko narodno občestvo.

Pravno dolžnost, da to stori, nalaga Republiki Sloveniji mdr. »Zakon o ratifikaciji Mednarodne konvencije o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem« (MKZVOPI), ki je v veljavo stopil 20. 11. 2021. V pravnem je ziku te konvencije so revolucionarni poboji vzrok prisilnega izginotja tisočev oseb, kar konvencija definira kot zločin, ki ga mora država raziskati ter podati o njem uradno poročilo. Žrtve prisilnega izginotja imajo tudi pravico do moralnega zadoščenja: država mora poskrbeti za njihovo »(b) rehabilitacijo; (c) zadoščenje, kar vključuje tudi vrnitev dostojanstva in ugleda« (24. člen).

Hkrati naj Vlada RS poda jasen odgovor na vprašanja, ki jih je Sloveniji poslal Odbor za peticije Evropskega parlamenta ob sprejetju peticije prof. Mitje Ferenca. Apeliramo in prosimo, naj Vlada misli na vse Slovence in naj ustavi uničujoče drsenje v toleriranje zločina.

Seja komisije za peticije in človekove pravice je bila 10. maja, a zaradi obstrukcije koalicijskih poslancev (strank Gibanje Svoboda, Levica in Socialni demokrati) seja ni bila sklepčna, zato niso mogli glasovati o predlaganih sklepih in bodo glasovanje opravili na dopisni seji.

Obstrukcija poslancev Levica in SD je bila pričakovana, saj so – kot so se sami imenovali – “ponosni nasledniki komunistov”. Stranka Svoboda pa v svojih vrednotah govori z lepimi besedami svoboda, vključevanje, sodelovanje, konsenz, spoštovanje, socialna pravičnost… Bori se za spoštovanje vrednot in človekovih pravic v Palestini, doma se pa na vse to požvižga? Parole, parole, parole!

O grobu nam mnogo povedo tudi pregovori:

Če iščeš deželo, kjer ni grobov, prideš v deželo ljudožercev. (madagaskarski pregovor)

Nič ni bolj podobnega oltarju kot grob. (Alfred de Musset, francoski pesnik, pisatelj in dramatik)

Majhen dom, velik počitek. (latinski pregovor)

Kdor groba nima, ga nebo pokriva. (Marco Anneo Lucano, rimski pesnik)

V tujini je kot v grobu: sam si in nem. (ruski pregovor)

Slavni možje imajo vso zemljo za grob. (Tukidid, starogrški zgodovinar in pisatelj)

Naš pravi grob ni v zemlji, ampak v srcu ljudi. (perzijski pregovor)

Nihče ni tako neumen, da bi si želel vojne in ne miru; Kajti v miru otroci popeljejo svoje starše v grob, v vojni so starši tisti, ki popeljejo svoje otroke v grob. (Herodot iz Halikarnasa, starogrški zgodovinar, politik, pisatelj in geograf)