Gregorjevo je slovenski praznik, ki ga praznujemo 12. marca in predstavlja prihod pomladi in začetek novega delovnega leta za kmete. Po ljudskem izročilu se na ta dan »ptički ženijo«, zato je praznik povezan tudi z zaljubljenci.
Na Gregorjevo se tradicionalno opravlja blagoslov voda, saj se verjame, da ima voda na Gregorjevo posebno moč, ki čisti in ozdravlja. Poleg blagoslova vode se na ta dan izvajajo tudi druge tradicionalne dejavnosti, kot so prižiganje kresov, nočni obhodi s svetilkami in pohodi po vodi.
Po legendi naj bi sv. Gregor kot dojenček do rokodelca – mlinarja – priplaval v lesenem predmetu po vodi. Zato Gregorjevo velja tudi za dan, ko spustimo luč v vodo. Gre za šego, ki je bila nekoč značilna predvsem za obrtnike na Gorenjskem: na predvečer Gregorjevega so v reke in potoke vrgli kos lesa z gorečim, v smolo namočenim oblanjem ali s svečo. Danes otroci izdelujejo skupaj s starši plavajoče hišice (t.i. gregorčke) in jih spuščajo po potokih in rekah po več krajih Slovenije (tradicija je danes najbolj živa v Tržiču, Kropi, Kamni Gorici in Železnikih).
O ptičkih govorijo mnogi slovenski in tuji pregovori:
- V svojem srcu ohranjaj ozelenelo drevo in morda bo priletela pojoča ptica. (kitajski pregovor)
- Kdor visoko leta, nizko pade. (slovenski pregovor)
- V premislekih bodi podoben polžu, v dejanjih ptici. (slovenski pregovor)
- Vsaka ptica brani svoje gnezdo. (slovenski pregovor)
- Ena lastovka ne naredi pomladi. (slovenski pregovor)
- Ptica roparica ne poje. (nemški pregovor)
- Kjer ljudje v miru žive, jim ptice rajsko žvrgole. (slovenski pregovor)
- Krila so dana pticam, a razum človeku. (slovenski pregovor)
- Kakor poje stara ptica, tako mlada. (slovenski pregovor)
- Ptice so močne s krili, ljudje pa s prijateljstvom. (slovenski pregovor)
- Nad tvojo glavo letajo ptice skrbi in bojazni, tega ne moreš spremeniti. Lahko pa jim preprečiš, da se vgnezdijo v tvojih laseh. (kitajski pregovor)
Zbral: Jože Jan
