Pravijo, da je romarjev milijon ali dva. Hodijo 12 ur. Ali pa 15, nekateri le 10.  Ker je pot dolga 60 kilometrov, ali pa kolikor jih že vsak romar prehodi. Spremlja jih včasih sonce, včasih mraz, tokrat najbolj pozne celo dež in toča. Nekateri hodijo brez težav, nekateri ne dobijo žuljev, nekaterim ne uspe. Eni v tišini molijo, spet drugi glasno prepevajo. Vsi so mladi: eni po duhu, drugi tudi po letih. Vsi pa imajo isti cilj: pozdraviti Mater v Lujanu. Njo počastiti, se ji zahvaliti, jo prositi za pomoč. Takole so nam opisali svojo izkušnjo:

 

Enkratno!  Letos sem pot v Luján prvič prehodila s skupino slovenskih mladcev in mladih. Hoja in pogovori so bili čudoviti. Polno veselja,upanja, truda, VERE.

Spoznala sem osebe, katerih obrazi so mi je že bili znani od nekdaj.

Hvaležna sem Mariji, da sem prispela do cilja. Tebi, sopotnica, pa za molitev.

Posebna zahvala vsem, ki ste nesebično pomagali, da je romanje k materi Mariji tako lepo izpadlo.

Veronika Urbančič Erjavec

_______________

Letos že drugič romava skupaj k lujanski Mariji  -vsaka od naju je prej že večkrat romala po svoje-, z isto voljo in odločnostjo ter upanjem da dopolniva celo pot do Marije.

Vsaka s svojimi osebnimi prošnjami in zahvalami, sva z veseljem hodili do Lujana.

Peš romanje nama je zelo pomembno, ker se čutiš bližje Jezusu, bližje temu kar je On doživel: hojo v neskončne razdalje. Ni lepšega kot opraviti pot s prijatelji, ki si skupaj pomagamo in se motiviramo, da gremo še naprej, do cilja.

To je več kot samo fizični izziv. To je čas za razmislek, za mir in darovanje napora.

Hodiva k Mariji, da prosiva  naj posreduje za nas v težavah ki se nam predstavijo, da se ji zahvaliva in pa tudi za namene tistih, ki  niso mogli priti z nama.

Z velikem veseljem in ogromno čustvi sva prispele v Baziliko: ni najlepšega kot to, da utrujen prideš do oltarja, zagledaš Marijo in v srcu čutiš njeno veselje in blagoslov.

Najlepša pot je k Mariji!

Andrejka Dobovšek in Pavlinka Vombergar

______________

Ker je to moje prvo peš romanje, sem šla z mladci in mladenkami iz Rodrigueza.

Bilo mi je zelo všeč, celo pot sem hodila s prijatelji. Med hojo smo peli in molili, da smo si vzeli čas za notranjo pripravo. Na koncu poti so me zelo bolele noge, ampak ljudje, ki so ob poti peli in nas navduševali s šalami in lepimi besedami, so naredili, da sem pozabila svojo bolečino in sem lahko hodila naprej, da sem končno prišla do Lujana.

Presenetilo me je, koliko ljudi je hodilo ves dan z veseljem, da so prišli do Marije.

Tam smo vsi imeli skupno mašo na trgu pred baziliko. Tega doživetja ne bom nikoli pozabila!

Jana Kastelic – Mladci in mladenke

_______________

Sem uživala, ker sem bila zelo navdušena, da sem hodila s prijatelji in z ljudmi ki so imeli en isti skupni cilj.

Romanje je lepa priložnost za razmišljanje in da se povežeš sam s seboj, z Bogom in Marijo.

Še posebno pa sem uživala družbo, zaradi katere je bila pot veliko lažja!

Luci Vombergar – Mladci in mladenke

______________

Ko sem začel hodit nisem vedel, če bom lahko prišel do Lujana. Ampak začel sem premišljevati,  da ni važno, če pridem peš do Lujana ali ne. Važno je da daruješ Mariji ves trud in veselje.

Ogromno ljudi je bilo in zaradi različnih razlogov so prišli do Marije, ki nas je vse lepo sprejela.

Agu Malovrh – Mladci in Mladenke

_______________

Romanje se mi je zdelo zanimivo. In vesela sem da sem lahko prišla. Zanimivo je bilo videti toliko ljudi, ki hodijo k Mariji.

n.n. – Mladci in Mladenke

_______________

Hvala, Marija! Na tem romanju sem lahko bila priča moči, ki jo ima vera.

Bila sem del oporne skupine, čeprav sem vedela, da me muči bolečina v kolku. V soboto nisem čutila nobene bolečine. Hodila sem lahko kar nekaj “kvader”, to je danes zame, kot bi romala peš od doma. Marija je hotela, da sem tam!

In videla sem vero in ljubezen romarjev do Marije in čudeže, ki jih naša Mati dela.

Maruča Zurc – oporna skupina

_______________

To je izkušnja, ki si jo težko predstavljaš, če je nisi nikdar doživel. Čeprav je bila pot težka, sem čutila, da me je spremljala Marija in je bilo veliko lažje. Hvaležna sem ji, da mi je pomagala in spremljala skozi celo romanje in da sem lahko to še enkrat doživela.

Saši Selan

_______________

Doživeti še enkrat romanje v Luján je nekaj krasnega, nekaj enkratnega. Je izkušnja, ki ti pomaga misliti, moliti in deliti trenutke in pogovore z drugimi.

Letos sem petič romal v Luján in moram povedati da je bilo letos najbolj organizirano. Oporna skupina je bila številna in vedno pozorna na romarje, to je pomagalo, da smo lahko vsi prišli do cilja.

Hvaležen sem Mariji, ker nas je razsvetljevala med potjo in tistim, ki so organizirali mladinsko romanje v Luján.

Mati Mavrič

________________

Letos nam je uspelo, kar si že nekaj let želimo: skupaj z družino peš romati k Mariji v Luján. Vsak od več kot dveh milijonov romarjev ima svoje osebne različne namene, obljube, želje in zahvale in tako jih imamo tudi mi, cilj je pa le eden, priti do naše ljube matere Marije. Med potjo imaš različne občutke, in bolj ko se bližaš Mariji, bolj si ganjen. Vzdušje, ki ga množica romarjev vseh vrst  povzroča, molitev rožnega venca,  spobudne besede soromarjev, vse to pomaga in prispeva, da je pot do Lujana krajša. Oporna skupina mladine SDO in SFZ je imela posebno vlogo, ker je poskrbela, da nam je bilo vse lažje.   Ko smo končno prispeli do mogočne bazilike -tako lepo osvetljene je še nismo nikoli videli- smo se vsi ganjeni močno objeli. Po sveti maši smo se Mariji zavhalili in se od nje poslovili s prošnjo, da se lahko še vrnemo.    

Družina Javoršek

______________

Peš romanje v Luján je nepozabno doživetje. Pomagati romarjem da pridejo do naše Mati Marije, tega se ne da razložiti v par besedah. Slovensko zastavo najdeš na vsaki postaji, in skupaj z njo vesele ter utrujene obraze romarjev, ki vedó, da so vsakič bližje. Tako jim pomagamo in jih vzpodbujamo, da z močjo in pogumom hodijo naprej.

Na zadnji postaji, je pa doživetje čisto drugačno. Z oporno skupino se pripravimo na trgu in s toplo juho čakamo, da vsi končno pridejo.Tudi mi postanemo malo živčni, ker si želimo, da vsi zdravi pridejo do cilja.

Biti pri oporni skupini je tudi del romanja. Pomagaš drugemu, lahko je to prijatelj ali znanec, ki bo s časom postal tudi prijatelj, saj si skupaj doživel to čudovito izkušnjo: priti do hiše naše Nebeške Matere.

Miki Resnik – oporna skupina

__________________

V soboto 30. septembra ob 8. zjutraj sem bil v Slomškovem domu, da se pridružim 5. romanju slovenske mladine k Lujanski Mariji in moji 3. izkušnji z oporno skupino.

Letošnje romanje je izpadlo lepo in brez težav, bil je plus da sta nas spremljala g. Robert in g. Toni. Veseli me da lahko sodelujem pri takem dogodku in da sem koristen, da pomagam romarjem. Kot osebni cilj sem si postavil, da pripravim toplo juho na trgu pred baziliko in do zdaj je vedno uspelo. Zato, če Bog da in Mati Marija hoče, se spet vidimo na romanju 2018.

Alex Šuc – oporna skupina

_______________

Spremljala sem skupino mladcev in mladenk. Peš romanje v Luján je res pretresljiva  izkušnja, kjer vsi ljudje romamo, vsak s svojim namenom, vsak na svoj način. Eni hodijo, drugi na poti pomagajo, delijo vodo, sadje, kruh, zdravijo žulje, blagoslavlajo romarje ali pa samo navdušujejo z besedo. Skoraj neverjetno, kako ti vse to pomaga, ko si na poti. Tudi naša slovenska mladina je bila izredno dobro organizirana. Oporna skupina nas je na različnih postajah čakala s toplim čajem in sladkarijami,  na koncu, pred cerkvijo, ko nas je že malo zeblo in smo bili zelo zmatrani, tudi s toplo juhico. To se je občutilo kot prisrčen objem. Tudi oporna skupina je na ta način romala in dobila svoj blagoslov.

Sonja Tomazin

________________

Romanje v Luján je eno najlepših doživetij, ki jih lahko ima mlad človek! Hoditi 60 km. s takšno količino mladih, ki hodijo k Mariji z upanjem in vero, s prošnjami in zahvalami, me vsako leto pretrese in mi pomaga, da z novimi močmi grem v vsakdanje življenje. Ko pa stopiš pred Marijo pa čutiš nekaj neverjetnega, srečo, ki se je ne da opisati v nekaj besedah! Res se splača ves trud!!

Aleš Grohar

________________

Romanje v Luján zame pomeni ne samo fizično romanje k Mariji, ampak tudi iti duhovno pot k Jezusu po Mariji. Najlepši trenutki so bili molitev med potjo, sveta spoved in sveta maša, pa tudi trenutek v cerkvi pred Marijinim kipom, kjer sem Mariji izročil vse molitve, žrtvice, prošnje, zahvale, mlade in tudi vse tiste, ki so me prosili, da za njih molim. Verjamem, da vse to Marija prinaša pred Jezusa in prosi za nas.

Robert Brest

________________

Peš romanje v Lujan – super dogajanja!

• Cel dan sem hodil z mladimi. Zame nenavadno – super!
• Pot smo pričeli s skupno molitvijo k Bogu, pa tudi k Mariji (romarici, priprošnjici in pomočnici). Super!
• Na poti sem lahko govoril o sebi in slišal o drugih. Super!
• Potovanje je bilo zame nekaj časa lahko, prijetno in veselo. Ampak kasneje tudi težko, zahtevno in boleče. Tako kot življenje. Super!
• Toda vso pot sem spremljal druge in drugi so spremljali mene. Spoznanje in doživetje: spremljanje na poti je velik dar. Super!
• Ker sem nekajkrat iz osebnih razlogov dosti zaostal, sem nato potreboval pogum in moč, da sem hitel in prišel k drugim. Ko sem druge našel, priznam, da mi je bilo lažje in zelo lepo. Super!
• Ko smo se ustavili na postajah, smo prišli vsi skupaj. Super!
• Na postajah smo srečali člane ‘oporne skupine’, ki so nam stregli kot angeli. Super!
• Predno smo iz postaje nadaljevali pot, smo spet govorili k Bogu in Mariji, smo spet skupaj molili. Super!
• Zaradi bolečin in slabega počutja, sem se moral pred koncem za nekaj časa ustaviti ob poti. Nisem bil sam, nekdo je razumel in bil z menoj. Pot sem nadaljeval, toda kasneje sem potreboval in prejel tudi zdravniško pomoč. Če verjameta ali ne – super!
• Z mladimi sem bil na poti s posebnim skupnim ciljem – priti k Mariji. Ko pridemo k Mariji, smo bolj kot Njo, našli Jezusa! Saj smo vse povezali v obhajanju svete maše, Gospodove daritve in gostije ljubezni. Super!

Če bi to moral še krajše narediti, kot pravi g. Robert, v štirih stavkih… Hmmmm!

Močno sem doživel peš romanje z mladimi k Mariji! Celodnevno dogajanje na poti je bilo bogato zaradi medsebojnega spremljanja, pogovarjanja, petja, veselja, pomaganja itd. To moraš doživeti!

Veliko so mi pomenile postaje, kjer smo se skupaj zbrali. Tam so nam ‘člani oporne skupine’ stregli kot angeli in smo tudi skupaj molili.

Ker sem nekajkrat iz osebnih razlogov dosti zaostal, sem nato potreboval pogum in moč, da sem hitel in prišel k drugim. Ko sem druge našel, priznam, da mi je bilo lažje in zelo lepo.

Pot smo pričeli z Marijo, z Marijo smo potovali in k Mariji smo prišli. A našli nismo le Marijo, ampak po Njej predvsem Jezusa, saj smo se na cilju pridružili Jezusovi daritvi in gostiji. Tisto mašo sem doživel na poseben način!

Toni Burja