Mesec november je ponavadi poln raznih dejavnosti. Leto gre počasi h koncu in tako se tudi projekti izpolnijo. V tem duhu smo se v soboto, 24. novembra, zbrali v stolnici škofije Avellaneda – Lanús, posvečeni Mariji Vnebovzeti, da smo se udeležili posebnega slavja, ki za Pavla Erjavca ni pomenilo le konec dolge in temeljite pripravne dobe, ampak novi začetek v duhovniškem življenju.
Posvetiti življenje Bogu ni kot odločitev za kak drug poklic. Za to je potrebno začutiti poseben božji klic in temu pogumno odgovoriti. Tako je tudi Pavel, po Marijinem zgledu, Gospodu rekel “da” in po globoki pripravi prejel iz škofovih rok zakrament svetega mašniškega posvečenja. Prejemnik te stopnje postane duhovnik in lahko izvaja vsa glavna bogoslužna opravila: vodi sveto mašo in podeljuje svete zakramente.
Slovesnega obreda se je udeležilo veliko število sorodnikov, prijateljev in vernikov. V molitvi smo prinašali svoje prošnje za novomašnika, za njegovo svetost in zvestobo v duhovniškem delu. Med petjem himne semenišča svetega Pavla VI se je približala k oltarju prav dolga vrsta duhovnikov, med katerimi so bili prisotni tudi msgr. Jure Rode, g. Franci Cukjati, g. Robert Brest, g. Toni Burja, g. Mirko Grbec ter g. Jože Bokalič. Maševal je krajevni škof msgr. Rubén Oscar Frassia, v spremstvu drugih duhovnikov iz župnije.
Ob začetku obreda je bil Pavel poklican pred škofa, kateremu je odgovoril: “Tukaj sem”. Prav tako se tudi glasi njegovo novomašniško geslo: “Tukaj sem, Gospod, da izpolnim Tvojo voljo.” (Heb. 10,9).
Po poslušanju beril in Evangelija je škof zanimivo pridigal o lastnostih, ki ji mora imeti, kdor želi postati duhovnik. Pavlu je dal poseben nasvet: “Veruj v božjo besedo, uči to kar veruješ, živi po svojem nauku.”
Nato je Pavel pred vsemi navzoči izpovedal obljubo spoštovanja škofu, ter željo, da sprejme naloge in obveznosti mašnika in jih vestno opravlja. Med petjem litanij vseh svetnikov, je ležal z obrazom proti tlom – to je postracija -, v znamenje ponižnosti in popolne vdanosti Bogu. Sledilo je bistveno delo obreda: škof je položil roke nad Pavletovo glavo in mu tako podelil darove Svetega Duha ter izročil posebno duhovno moč, da bo lahko izpolnil delo za katerega ga je Bog izbral. Prav tako so storili vsi drugi duhovniki. Novoposvečeni je bil preoblečen v duhovniško obleko in je ponovno pokleknil pred škofom, ki je opravil maziljenje rok s posvečenim oljem. Nato so se vsi duhovniki približali k Pavletu in ga s toplim objemom sprejeli v svojo družbo.
Sv. maša je nadaljevala kot običajno, zdaj že z novim duhovnikom pri oltarju. Mama Minka in brat Janko sta Pavlu prinesla darove kruha in vina, on pa jima je podelil poseben blagoslov. Po skrivnosti posvečenja duhovne hrane in pijače, smo se vsi navzoči približali k svetemu obhajilu.
Med daritvijo sta s petjem sodelovala župnijski pevski zbor in Mešani pevski zbor San Justo, pri katerem je Pavel v mladih letih tudi pel. Obe skupini sta zanj zelo pomembni, kar je tudi sam poudaril ob koncu obreda, ko se je zahvalil vsem, ki so na katerikoli način sodelovali in ga spremljali na tej poti.
Za konec so se vsi duhovniki približali k Marijini podobi in zapeli njej v čast. Potem smo tudi vsi Slovenci z zbranimi glasovi zapeli “Marija skoz’ življenje”, nekateri celo s ponosnimi solzami.
Pred stolnico smo vsi navdušeno čakali, da smo Pavlu osebno čestitali in dobili blagoslov. Druženje se je nato nadaljevalo na dvorišču šole “María Auxiliadora”, kjer smo se malo okrepčali in dvignili kozarce na novomašnikovo zdravje in uspešno duhovniško življenje.
Leila Erjavec
