Nastanek

Knjižnica Dušana Černeta je bila ustanovljena leta 1983 kot samostojen odsek Slovenske prosvete v Trstu. V letu 2003 pa je bil ustanovni občni zbor kulturnega združenja Knjižnica Dušana Černeta – Biblioteca Dušan Černe, saj se je odbor odločil za ustanovitev samostojnega društva. Knjižnica se nahaja v drugem nadstropju stavbe v Ul. Donizetti 3 v Trstu, kjer imajo svoje sedeže tudi druge slovenske ustanove. Od začetka in do njegove smrti leta 2014 je bil duša knjižnice Marjan Pertot. Septembra 2004 je vodstvo knjižnice pogodbeno zaposlilo Lučko Kremžar, da bi pomagala g. Pertotu pri vzpostavljanju stikov s slovenskimi zdomskimi organizacijami in posamezniki ter pri urejanju slovenske zdomske periodike, posebno pa še za to, da bi sodelovala pri vključevanju knjižnice v slovenski knjižnični sistem COBISS. Konec leta 2015 se je odbor Knjižnice odločil, da knjižničarko zaposli za nedoločen čas.

Zbiranje knjižnega gradiva se je pričelo že pred ustanovitvijo knjižnice. Ko je leta 1975 umrl časnikar in politik Dušan Černe, je Slovenski prosveti v Trstu zapustil svojo zasebno knjižno zbirko, ki je obsegala preko 500 knjižnih enot (priročniki, slovarji, romani, revije in druge publikacije). Temu pa so bile dodane knjižne zapuščine duhovnikov Nataleja Silvanija in Ivana Vrečarja ter drugih javnih delavcev. Veliko število knjig so knjižnici darovali revija Mladika, Slovenska prosveta, Slovenska kulturna akcija iz Argentine in mnogi posamezniki. 

Prvenstvene naloge Knjižnice Dušana Černeta so:

• Zbiranje in popisovanje zamejskega tiska v Italiji, na avstrijskem Koroškem, Hrvaškem in Madžarskem. 

• Zbiranje in popisovanje slovenskega zdomskega tiska. 

• Zbiranje in popisovanje tujejezičnega tiska, ki obravnava probleme Slovencev v zamejstvu in zdomstvu. 

• Zbiranje in popisovanje znanstvenega tiska iz Slovenije, ki obravnava slovenska zamejska in zdomska vprašanja.

• Izposoja gradiva in tudi posredovanje redkejših tiskov na daljavo s pomočjo skeniranja.

• Gojenje stikov s slovenskimi kulturnimi organizacijami v tujini, s knjižnicami v Sloveniji, predvsem z Narodno in univerzitetno knjižnico, inštitutom Studia Slovenica in drugimi specializiranimi ustanovami. 

• Gojenje stikov z drugimi knjižnicami na Tržaškem, zlasti v okviru Julijskega knjižničnega sistema.

• Prirejanje razstav slovenskega zamejskega in zdomskega tiska, literarnih večerov, predstavitev knjižnih novosti, obiskov na italijanskih šolah ter organizacija kulturnih in zgodovinskih srečanj, simpozijev in ekskurzij.

• Priprava in izdaja najrazličnejših zamejskih in zdomskih bibliografij ter drugih publikacij, ki nastajajo ob preučevanju zbranega gradiva.

Knjižnica Dušana Černeta vsako leto podeli Nagrado Dušana Černeta, ki je namenjena Slovencu oz. Slovenki ali slovenski organizaciji v Italiji, ki si prizadeva za ideale, za katere se je zavzemal Černe, torej za slovenstvo, demokracijo in krščanstvo. 

V reviji Mladika nekajkrat na leto objavljamo rubriko Novice KDČ, v kateri opozarjamo na opravljeno delo, zanimivosti v knjižnici in razne knjižničarske pobude.

Že tradicionalna letna pobuda Knjižnice Dušana Černeta je tudi Zamejski dan (ali sta Zamejska dneva!), ko maturantom skupine RAST iz Argentine skušamo malo predstaviti slovenske kraje in ljudi na Tržaškem in Goriškem.

Pridobivanje gradiva

Prvotno gradivo smo torej prejeli iz Černetove zapuščine in zapuščine raznih duhovnikov. A mnogo drugega gradiva smo prejeli z izmenjavanjem in darovi, zlasti pa z vztrajnim dopisovanjem s slovenskimi rojaki po svetu. Neprecenljiva je bila pomoč dr. Janeza Arneža, ki je ustanovil in vodil inštitut Studia Slovenica, saj smo si z njim redno izmenjavali t. i. duplikate. Tudi obisk Argentine g. Pertota je bil odlična priložnost, da je navezal stike s tamkajšnjimi rojaki, ki so mu z veseljem darovali ogromno gradiva (ne gre samo za knjige, ampak tudi za drobni tisk – vabila, letake, gledališke liste, programe ipd.). Večkrat je obiskal slovenske župnije v Nemčiji, Belgiji in drugod, spoznal dušne pastirje in zbiral glasila in oznanila teh župnij. Prav tako si je dopisoval s slovenskimi duhovniki in posamezniki v Kanadi, ZDA, Avstraliji, Franciji, Angliji …

Še danes pridobivanje gradiva sloni na osebnih stikih (čeprav preko e-pošte). Z vso tehnologijo, ki jo imamo danes na razpolago, še vedno potrebujemo ljudi, ki jih tematika zanima in imajo dovolj časa za iskanje in urejanje gradiva. Ko prihajajo razni obiskovalci v naše kraje in obiščejo naše prostore ter se lahko osebno spoznamo, postane sodelovanje veliko lažje, zato je vzpostavljanje novih in ohranjanje že obstoječih stikov velik izziv. 

Vsako leto seveda v skladu z možnostmi tudi nakupujemo novosti, za starejše izdaje pa se poslužujemo zlasti ljubljanskih antikvariatov. In omeniti je treba še občasne darove prijateljev in znancev iz samega zamejstva.

Časopise in revije dajemo vezat.

Hramba

Trenutno hranimo nekaj več kot 22.000 enot, kakih tisoč pa jih še čaka na obdelavo. Med iskanjem dodatnih prostorov za hrambo se je nabralo veliko gradiva, ki je v škatlah potrpežljivo čakalo na obdelavo.

Kaj hranimo

Posebnost naše knjižnice je, da zbiramo vse, kar izdajajo Slovenci zunaj Slovenije, in vse, kar se piše o Slovencih v zamejstvu in po svetu.

Hranimo publikacije iz obeh Amerik (Argentina, Brazilija, Čile, Ekvador, Mehika, Kanada, Paragvaj, Urugvaj, Venezuela, ZDA), iz skoraj vseh evropskih držav, pa še iz Avstralije, Kitajske, Japonske …

Hranimo knjige in periodične publikacije (revije, časopise, glasila društev, oznanila, koledarje ipd.), a hranimo tudi drobni tisk. To so vabila, programi, podobice, letaki ipd. Na žalost pa to gradivo ni urejeno, oziroma je le delno urejeno. Za nadaljnje urejanje bi potrebovali dodatne delovne moči, ki pa jih zaradi omejenih sredstev ne moremo zaposliti. Občasno pa honoriramo zunanje sodelavce za zahtevnejše vpise v COBISS in pa za skeniranje redkega gradiva, ki ga imamo in ga mislimo v kratkem spraviti na splet.

Gradivo hranimo v prostorih knjižnice v 2. nadstropju na ul. Donizetti in pa v pritličnem skladišču.

Knjižnica je vključena v vseslovenski knjižnični sistem COBISS.SI, kjer se prikažejo vse publikacije, ki jih imamo in so na razpolago za izposojo na dom ali za ogled v čitalnici.

Pripravljamo tudi spletno stran, kjer bodo, med drugim, na razpolago skenirani unikati (to je gradivo, ki ga hrani samo naša knjižnica). Stran je še v pripravi, oblika prikaza in razpoložljivost gradiva pa bosta odvisni od veljavnih avtorskih pravic.

Zaključek

Zavedamo se, da opravljamo pomembno poslanstvo, saj smo, recimo, kar zadeva zdomski tisk, po Narodni in univerzitetni knjižnici in knjižnici Studia Slovenica nedvomno ustanova, ki lahko nudi raziskovalcem in ljubiteljem največ dragocenega gradiva iz bogate in pisane ustvarjalnosti Slovencev po svetu. 

Z veseljem sprejemamo gradivo tudi iz Argentine, a moramo opozoriti, da zaradi prostorske stiske sprejemamo samo take publikacije, ki jih še nimamo na naših policah.

Za dodatne informacije ali za morebitne darove lahko pišete na elektronski naslov: kdc@spin.it.

Lučka Kremžar

Svobodna Slovenija, Leto LXXXV, št. 6, 22. 3. 2026