Pred petdesetimi leti se je v Argentini vršila prva razstava slovenskih podjetnikov v Argentini. Razstava se je organizirala ob petindvajseti obletnici prihoda slovenske politične emigracije v Argentino, na pobudo slovenske hranilnice Sloga, ki je leta 1974 praznovala dvajsetletnico svojega obstoja, EXPOSLOV74 je bil odprt med 26. oktobrom in 3. novembrom leta 1974 v prostorih Našega doma v San Justu, kjer se je predstavilo 48 razstavljalcev. Malokateri dogodek je med Slovenci v Argentini imel tako velik odmev.

Razstava EXPOSLOV74 je imela več ciljev: Pokazati domačinom, kaj je slovenska podjetnost zmogla v petindvajsetih letih ustvariti iz nič; mladini predočiti dimenzijo ekonomskega potenciala Slovencev v Argentini; sami skupnosti dokazati, kaj imamo in podjetnike še bolj povezati med seboj. Geslo razstave je bilo: “Gradimo boljšo bodočnost!”

V razstavnem katalogu razstave je kot uvod v španskem jeziku pisalo: ”Oseminštirideset razstavljalcev predstavlja na EXPOSLOV-u 74 narod, ki je hotel živeti. Po dolgih letih vojnih grozot je leto 1945 večini narodov sveta vrnilo njihove človečanske pravice in so se mogli posvetitvi novi gradnji opustošene domovine ter vzpostavitvi moralnih vrednot, ki so jim bile sistematično zanikane. Slovenski narod ni doživel te sreče. Njegovi branitelji krščanstva in narodnosti so morali na pot izgnanstva. Spremljale so jih samo neomajna vera v božjo Previdnost in polne roke volje do novega življenja. Nepozabna poteza argentinske vlade je odprla vrata v to deželo sedmim tisočem src, ki so hotela v meri svojih moči pomagati, da se njihova nova domovina uveljavi med drugimi svetovnimi velesilami. To majhno seme je padlo na tla, ki jih je Bog izredno radodarno blagoslovil. Zalival ga je sok svobode in pravice. Obsevali so ga žarki sonca, ki razsvetljuje sinjino in belino nikoli premagane zastave. In to seme je rodilo sad. Ob petindvajsetletnici našega prihoda v to deželo čutimo dolžnost, da damo obračun o naši aktivni navzočnosti in s to skromno razstavo, ki je EXPOSLOV 74, izrazimo svojo hvaležnost argentinskemu narodu, da nas je sprejel medse brez pomislekov in nam izkazal zaupanje, za katerega se trudimo, da bi ga bili vsak dan bolj vredni. Ni malo, kar smo storili. Na vseh področjih tukajšnjega javnega življenja nahajamo sledove slovenske dejavnosti. A prav gotovo smemo biti ponosni na svoje gospodarske uspehe, kajti skoraj tristo podjetij, ki jih ima v svojih seznamih SLOGA, pobudnica in pokroviteljica te razstave, je bilo takorekoč iz nič ustvarjenih. So posledica neuklonljive slovenske marljivosti. Zato oseminštirideset razstavljalcev EXPOSLOV-a 74 predstavlja narod, ki živi.

Predstavitev razstave argentinski javnosti

V petek, 25. oktobra zvečer so razstavljalci EXPOSLOVA 74 povabili v Naš dom v San Justo zastopnike oblasti, bank, industrijskih in trgovskih združenj ter časnikarje. Slovensko skupnost so zastopali predsednik Narodnega odbora za Slovenijo, g. Miloš Stare, direktor slovenskega dušnega pastirstva v Argentini, msgr. Anton Orehar in predsednik Zedinjene Slovenije Božo Stariha.

Sprejem se je začel s petjem narodne himne, nakar je glavni koordinator EXPOSLOVA 74, lic. Stanko Jerebič nagovoril navzoče. Za tem so Slovenske mladenke pod vodstvom ge. Anke Savelli Gaser zapele “Bonita rama de sauce” in “Tam kjer teče bistra Zila”. Po tej kratki slovesnosti so se vsi gostje v spremstvu razstavljalcev podali  v razstavne prostore, kjer so si ogledali razstavo. Po ogledu se je zbralo nad dvesto udeležencev v gostinskem prostoru, kjer so se pogovori zavlekli še dolgo v noč.

Uradna otvoritev razstave EXPOSLOV 74

Uradna otvoritev razstave je bila v soboto, 26. oktobra. Svobodna Slovenija je tako poročala o otvoritvi: “Slavnost se je pričela s petjem argentinske in slovenske himne, nato pa je predsednik zadruge SLOGA, Ivan Ašič, na vse zbrane rojake naslovil sledeče besede: „Vesel sem, da morem pozdraviti zbrane, lahko rečem, gospodarske predstavnike naše narodne skupnosti in vse, ki so se posebno zanimali za naš gospodarski podvig, kar ste pokazali z obiskom te prve razstave. Razstava slovenske podjetnosti je za nas res velik dogodek. Zatrdili bi lahko, da je znak naše gospodarske polnoletnosti v tej deželi. Kvalitetno delo  posameznikov je davno znano, a poleg tu razstavljenih izdelkov je občudovati idealizem in požrtvovalnost, s katero so razstavljavci, posebno pa še razstavljalni odbor delali več mesecev. In sicer krepko delali, posebno tehnični in koordinacijski odsek. Dosegli so, da je razstava tako urejena, da bo gotovo v tukajšnjih gospodarskih krogih vzbudila zanimanje, zaupanje in spoštovanje do naše obrti in industrije, posebno še, ko bodo zvedeli, da je to sad živega, trdovratnega in vztrajnega dela. Pri nas pa bo zrasla samozavest, da smo tudi v gospodarstvu produktivni člani med narodom, s katerim smo pomešani in med katerega smo bili presajeni. Naši mladini bo zrasla zavest, da smo zmožni lepega gospodarskega napredka, četudi nismo veliki po številu, in to vedno po lastni iniciativi, saj že tudi mnogo naših mlajših dela na svoj račun, pa najsi bo že posamično in v družbah. Med razstavljalci pa se bo, upam, utrdila vez solidarnosti za vso bodočnost. Današnji dirjajoči čas zahteva skupno delo in katera skupnost je bolj naravna kot tista, ki jo sestavljajo člani istega naroda. Krona razstave bi pa bila, če bi razstavljalci s pritegnitvijo še drugih samostojnih podjetnikov ustanovili industrijsko-obrtno zbornico s svojo mesečno strokovno revijo. V skupnosti je to mogoče, kajti odkar se piše zgodovina, je znano geslo, da v slogi je moč!“ 

Msgr. Anton Orehar je nato v lepem paraliturgičnem obredu blagoslovil razstavne prostore, medtem ko so navzoči z zbrano versko pesmijo pri tem sodelovali. Koordinator EXPOSLOV \74 je za tem vse zbrane povabil k obisku razstave.”

Razstava

Razstava se je vršila v Našem domu v San Justu. V glavni dvorani je bil nad odrom postavljen velik razstavni znak, delo Staneta Snoja, poleg njega pa zemljevid Argentine, na katerem so bili označeni kraji, kjer prebivajo Slovenci, ki ga je po osnutku Francija Holozana izdelala gdč. Magda Zakrajšek. Ob strani odra je Zedinjena Slovenija pripravila pod vodstvom arh. Jureta Vombergarja lep slovenski tipični kot. Kvalitetno tiskani katalog je obiskovalce vodil skozi razstavišče.

Razstava je bila odprta vsak dan, do nedelje, 3. novembra.

Razstavljalci

• AGALUZ – MARINO DEKLEVA y CIA – tovarna električnih predmetov – Lanús
• AHLIN IVAN – splošno mizarstvo – San Justo
• ALJANČIČ VINKO – kovinarstvo – Carapachay
• ANTER – SNTON TERPIN – tovarna za emajliranje – Ramos Mejía
• BAJDA PETER IN SINOVI – SODARSTVO IN IZDELAVA PARKETA – Mendoza
• BEVČAR HNOS S.C. – industrijski ključi – Adrogué
• BIDOVEC ANTON – krojaštvo – Ramos Mejía
• BIVEGRO – BIDOVEC IN GROHAR – mizarstvo in hišna oprema – San Justo
• BIZCOCHOS KEKS – A. Dolinar in A. Jeločnik – tovarna piškotov – Ramos Mejía
• BOGATAJ MARIJAN – plinske napeljave – El Palomar
• C.A.C.E.S. SRL – keramika – Mendoza
• CASA LIPA – Matevž Potočnik – stavbno mizarstvo – Ciudadela
• CERAMICA FINGAL SAIC – keramične prevleke sten in tal – Buenos Aires
• ČEŠAREK NANDE – varnostne blagajne – Castelar
• COOPERATIVA DE CREDITO SLOGA LTDA. – hranilnica in posojilnica – Ramos Mejía
• ČRNAK HNOS SRL – stanovanjska oprema – Lanús
• DOMIVCO SAIC – mineralna voda – Buenos Aires
• EDITORIAL BARAGA SRL – tiskarna, knjigoveznica in založba – Buenos Aires
• ESTABLECIMIENTOS METALURGICOS ESLOVENOS SRL – kovinarstvo – Lanús
• FOTO ALPE – Marjan Pfeifer – fotografski atelje – Hurlingham
• FOTO MARIANO – Marijan Valentin Šušteršič – fotografski atelje – Hurlingham
• GORAZD – MARCONETTO – arhitekturni atelje – Ramos Mejía
• HERMAN ZUPAN SA – tovarna papirnatih zabojev – Lomas del Mirador
• INDUMETAL SAIC – industrijske inštalacije in kovinarstvo – Isidro Casanova
• KARINA – Jožica Škrbec – pletenine – Ranelagh
• KOPAČ SRL – tuli za tekstilno industrijo – Castelar
• KRIM SRL – pletenine – San Justo
• LESAR JANKO – železne konstrukcije – Isidro Casanova
• L.M.C. – Petkovšek, Jesenovec in Cabral – hidravlične črpalke – Buenos Aires
• MUSAR STANE – gradbeno podjetje – Ezeiza
• NOVAK PAVLE – hladilniki – Lomas del Mirador
• OBLAK HNOS SA – stavbno mizarstvo – San Justo
• ONTARIO – Albin Frontini – fino tapetništvo – Buenos Aires
• PAPELERA DEL SUR SA – tovarna lepenke – San Justo
• PODRŽAJ ANTON – industrijske inštalacije – San Martín
• REMIC FRANC – stavbno kovaštvo – San Martín
• REVESTIMIENTOS H.P. – Viktor Hribar- emoji in prevleke – San Justo
• RUEDA – Janez Dimnik – kovinarstvo – San Martín
• STANDMETAL SA – stavbno kovaštvo – San Justo
• SABIC RESORTES – industrijske vzmeti – Ituzaingó
• ŠENK JOŽE – embalaže za izvoz – Munro
• TALLERES GRAFICOS VILKO SRČ – tiskarna – Buenos Aires
• TECNICA ELEMEC SA – elektromehanične inštalacije – Buenos Aires
• TESLA ELECTROMECANICA – Jurij Olejnik – elektromehanične konstrukcije – Buenos Aires
• TOTEX SRL – lesno strugarstvo – San Justo
• VIVERO TRIGLAV – Jože Štefanič – vrtnarstvo – Tortuguitas
• ŽEROVNIK JOŽE – kiparstvo, rezbarstvo in oprema – Caseros

Podporniki 

Poleg razstavljalcev je mnogo trgovcev in posameznikov gmotno podprlo razstavo:

AMON, Janez — gospodarski svetovalec, Munro 

CASA ALPE – Stanislav Mehle, Lanús

DIMNIK CONSTRUCCIONES – gradbeništvo, Buenos Aires

DRUŠTVO SLOVENSKA VAS, Lanús

ARH. EILETZ MARJAN, arhitekt, Hurlingham

ESTACION DE SERVICIO TABOR – Viktor Artač, Mendoza

ARH. IGOR BRUSNIKIN , Olivos

ESTUDIO TECNICO SAVICA , Lomas del Mirador

FOTO MADERO, Franc Beltram, Villa Madero

JARC FRANC – električni material , Billinghurst

KALAN JELKA – lepotilni salon, Buenos AIres

KASTELIC ANTON – cementne zgradbe, Ramos Mejía

KOKALJ JANEZ – gradbeno podjetje, Castelar

KRŽIŠNIK JOŽE – prirezovanje in upogibanje pločevine, Tablada

LOBNIK FRANC – gradbeni tehnik, San Martín

LOBODA MARIJAN – zavarovanje , Ramos Mejía

MUSAR JOŽE – prevoz kemičnih produktov, Ramos Mejía

PUGELJ JOŽE JANEZ, mehanična delavnica, Ezeiza

MEHANIČNA DELAVNICA SORA, Janez Jenko, Villa Libertad

PAPELBRIL SACI, Buenos Aires

PINTAR VALENTIN – oboji in opreme, Ramos Mejía

RUDI y DOMINGO – pleskanje in okrasitve, Bella Vista

Inž. ŠVIGELJ TEODORO – tehnični svetovalec, Martínez

ŠTEFE Y CIA SRL – cementne zgradbe, Lomas del Mirador

TIENDA ALUMINE – V. Arko in J. Drajzibner – San Carlos de Bariloche

URARNA IN ZLATARNA LIPUŠČEK, San Justo

VIGOR SACIF, Buenos Aires

Dr. VIRNIK MAKS – lastnik bombonerije Sonia, Buenos Aires

VODNIK JOŽE – gradbeno in prevozno podjetje, Las Heras Santa Cruz

ZORKO FRANCI in MARJAN – konfekcija – Martín Coronado

ŽIGART KAREL, Villa Libertad
Dr. Vinko Brumen, slovenski filozof, ki je o vprašanjih zdomstva in slovenstva napisal več knjig (Iskanja, Naš in moj čas, Argentinski spisi), je o razstavi EXPOSLOV 74 izjavil: “Slovenec je čil in žilav človek, pa nosi na svojih širokih plečih bremena, ki bi vsakega drugega zadušila. . .  podoben je čvrstemu deblu, ki poganja nove veje, če so mu stare polomile nevihte.“ Tako je pred sto leti zapisal o nas Janez Trdina. Naj bi gospodarska razstava, kakor vse drugo naše snovanje, pokazala, da Slovenec ni sedaj nič manj žilav, kakor je bil v prejšnjih časih. Saj mora biti, če hoče vse udarce usode preživeti in se uveljaviti, kakorkoli ga ona zanese.”

Pripravil: Jože Jan

Viri: Zbornik Svobodne Slovenije, Svobodna Slovenija