Že vrsto let Narodna in univerzitetna knjižnica v poletnem času gosti srečanje “Dobrodošli doma – dobrodošli v NUK”. Organizatorica teh srečanj je Helena Janežič, skrbnica Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v NUK-u, ki že leta spremlja in se zanima za slovensko skupnost v Argentini. Objavljamo poročilo o srečanju s spletne strani Narodne in univerzitetne knjižnice:
NUK znova povezal Slovence iz domovine, zamejstva in sveta
Narodna in univerzitetna knjižnica je tudi letos gostila tradicionalno srečanje Dobrodošli doma, dobrodošli v NUK, namenjeno povezovanju Slovencev iz domovine, zamejstva in sveta ter razmisleku o skupnem kulturnem prostoru, jeziku in pisni dediščini.
Zbrane je uvodoma nagovorila ravnateljica NUK dr. Jana Kolar, ki je poudarila, da je NUK že od nekdaj knjižnica vseh Slovencev. Spomnila je na dolgoletno poslanstvo knjižnice, ki sistematično zbira in ohranja tudi knjižnično gradivo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Namen tega je, da se čim bolj celovito ohrani spomin slovenskega naroda za prihodnje raziskovalce, ki bodo lahko spoznavali, kako smo se Slovenci skozi zgodovino oblikovali, s kakšnimi izzivi smo se soočali in kaj nas je kot narod zaznamovalo. Ob tem je poudarila tudi odgovornost matične domovine, da ohranja in krepi vezi s slovenskimi skupnostmi zunaj svojih meja, zamejske in izseljenske Slovence pa povabila, naj tudi v prihodnje soustvarjajo zbirke NUK z gradivom, ki priča o njihovem življenju in ustvarjanju.
Kot je poudarila Helena Janežič, skrbnica Zbirke knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v NUK ter organizatorka dogodka, NUK sistematično zbira, hrani in omogoča dostop do gradiva, ki ga Slovenci ustvarjajo zunaj meja Slovenije. Prav zato knjižnica vsako leto pripravi srečanje Dobrodošli doma, dobrodošli v NUK, s katerim želi krepiti vezi med Slovenci iz domovine, zamejstva in sveta ter širiti zavedanje, da je NUK narodna knjižnica vseh Slovencev. »Pomembno nam je, da se srečujemo, povezujemo in gradimo osebne stike, saj prav ti največkrat spodbudijo ljudi, da nam zaupajo gradivo, za katero prej sploh niso vedeli, da sodi tudi v našo zbirko. Tako skupaj skrbimo, da pomemben del slovenske pisne dediščine ostane ohranjen tudi za prihodnje generacije,« je dejala.
V osrednjem delu večera je sledila okrogla miza, na kateri so dr. Helena Jaklitsch, državna sekretarka na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mariana Poznič, odvetnica, urednica in dejavna članica izseljenske skupnosti v Argentini, Erika Jazbar, novinarka, publicistka in kulturna delavka iz italijanskega zamejstva ter Helena Janežič razmišljale o življenju Slovencev zunaj matične domovine ter o pomenu skupnega slovenskega kulturnega prostora. Vsaka izmed sogovornic je skozi svojo življenjsko izkušnjo osvetlila drugačen vidik življenja Slovencev zunaj matične domovine.
Mariana Poznič je skozi izkušnjo slovenske skupnosti v Argentini poudarila, da življenje med slovensko in argentinsko kulturo zanjo in številne potomce slovenskih izseljencev ni protislovje, temveč nekaj povsem naravnega. Kot je dejala, je ta dvojna kulturna pripadnost generacijam, rojenim slovenskim staršem v Argentini, pravzaprav prirojena. Ponosni so, da so del slovenske kulture, hkrati pa si želijo, da bi tudi njihov »argentinski odtenek« in kultura našla svoje mesto v skupnem slovenskem kulturnem prostoru.
Ob tem je poudarila, da ohranjanje slovenskega jezika in identitete zahteva veliko predanosti. Učiti otroka slovenščine v okolju, kjer ta ni del vsakdana, je velik izziv in trud, ki ni vedno poplačan z uspehom. A otroci, je dejala, začutijo, da starši to počnejo iz iskrene želje in ljubezni do svojih korenin.
Erika Jazbar je predstavila izkušnjo slovenske narodne skupnosti na Goriškem, kjer se slovenska in italijanska kultura že stoletja prepletata. Spregovorila je o tem, kako se je položaj Slovencev v italijanskem prostoru skozi desetletja spreminjal in kako je danes drugačen, kot ga je doživljala sama v otroštvu. Ob tem je poudarila, da imajo pri ohranjanju slovenskega jezika in identitete ključno vlogo šole, kulturne ustanove, mediji ter živ stik z matično domovino.
Dr. Helena Jaklitsch je skozi spomin na svoj prvi obisk Argentine opisala močan občutek pripadnosti, ki ga je doživela ob srečanju s tamkajšnjimi rojaki. Kot je dejala, se ji je takrat zdelo, da je »prvič v življenju začutila, da je res doma«, s čimer je ponazorila, kako močne vezi s slovensko identiteto ohranjajo Slovenci tudi daleč od matične domovine. Ob tem je poudarila pomen povezovanja med matično Slovenijo, zamejstvom in izseljenstvom ter spodbujanja teh vezi med mlajšimi generacijami.
Večer je z živahnimi slovenskimi in argentinskimi ritmi zaokrožila folklorna skupina Los Tilos iz Argentine, ki jo sestavljajo potomci slovenskih izseljencev. Občinstvu so se predstavili s prepletom slovenskih in argentinskih folklornih plesov ter pesmi, s katerimi ohranjajo dediščino svojih prednikov in jo prepletajo z okoljem, v katerem živijo. Ime Los Tilos v prevodu pomeni lipe – slovensko narodno drevo, ki simbolizira njihove korenine in povezanost s Slovenijo. V okviru turneje po Sloveniji, ki jo organizira Izseljensko društvo Slovenija v svetu s podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, v teh dneh nastopajo na različnih prireditvah po Sloveniji. Nastop v NUK je bil eden zadnjih postankov njihove turneje.
NUK
