Slovenski kulturni praznik želimo obeležiti s spominom na veliki praznik slovenske kulture, ki se je vršil v Buenos Airesu leta ob prvi obletnici Republike Slovenije.

Pred 30 leti – med 3. in 7. julijem 1992 – so se vršili »Dnevi slovenske kulture«, mogočna manifestacija slovenstva. V buenosaireškem Centro Cultural General San Martín so Slovenci in argentinski prijatelji vseh pet dni napolnili veliko dvorano z okoli tisoč sedeži. Dnevi slovenske kulture so bili zamišljeni kot predstavitev ustvarjalnosti slovenskega naroda v matični domovini in tudi v Argentini. Obenem se je ob prvi obletnici osamosvojitve Slovenije slovenska skupnost želela zahvaliti Argentini za pomoč priseljencem in za naklonjenost in hitro priznanje nove slovenske države. Dneve slovenske kulture je priredila Zedinjena Slovenija s sodelovanjem Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Koordinator dni je bil Lojze Rezelj, Zedinjena Slovenija pa je k sodelovanju povabila tudi staronaseljence. Iz Slovenije so na dneve slovenske kulture prišli prvi predsednik slovenske demokratične vlade prof. Lojze Peterle in številna kulturna delegacija, med njimi dr. Andrej Capuder, Drago Jančar in Alojz Rebula.

Slovesna otvoritev »Dnevov slovenske kulture«

Dnevi slovenske kulture so bili svečano odprti v petek, 3. julija, s petjem argentinske in slovenske himne – pel je zbor Gallus pod vodstvom Anke Savelli Gaser.

Najprej je navzoče pozdravil ravnatelj Centro Cultural San Martín, Alberto de Rosa, zatem so bile prebrane številne čestitke raznih kulturnih in političnih prijateljev Slovencev, med njimi kardinala Quarracina, pisatelja Ernesta Sabata in argentinskih senatorjev in ministrov. Koordinator teh dni Lojze Rezelj je orisal organizacijo ter pomen »Dnevov slovenske kulture«. Pozdravni govor je podal predstavnik ministra za kulturo Republike Slovenije Marko Jensterle, nato je predsednik Zedinjene Slovenije prof. Tine Vivod v nagovoru poudaril prijaznost Argentine do priseljencev in našo hvaležnost za gostoljubnost. Iz Slovenije je navzoče pozdravil po telefonu tudi minister za kulturo Borut Šuklje. Zadnji govor je podal dr. Andrej Capuder, član kulturne delegacije iz Slovenije , ki je skupaj z Zedinjeno Slovenijo pripravil to kulturno sodelovanje domovine in izseljenstva.

Za zaključek te slovesne otvoritve sta Miha Gaser in Luka Debevec recitirala Prešernove Sonete nesreče, Klemen Ramovš pa ju je spremljal na raznih vrstah flavt z glasbeno spremljavo, ki jo je skomponiral njegov oče Primož Ramovš.

Večer sta povezovala Ivana Tekavec in Marko Gaser. V preddverju dvorane in na stopnišču sta bila na ogled dve razstavi: umetniška razstava slovenskih slikarjev in kiparjev v Argentini ter fotografska razstava slovenskega izseljenstva v Argentini.

Glasbeni večer

V soboto, 4. julija, so se dnevi nadaljevali z glasbenim večerom, ki sta ga pripravili dirigentki Lučka Kralj Jermanova in Anka Savelli Gaserjeva. Večer je pričel slovenski pevski zbor Gallus, ki je zapel vrsto pesmi slovenskih avtorjev.

Iz Trsta je prof. Tomaž Simčič poslal predavanje o »Kratki zgodovini slovenske glasbe«. Klemen Ramovš je nato podal »Podobe za kljunasate flavte« Lojzeta Lebiča.  Sledila je predstava »argentinskih« solistov: Andrej Rezelj, Ani Rode in Luka Debevec so ob spremljavi prof. Ivana Vombergarja na klavirju zapeli šopek slovenskih pesmi.

Iz Slovenije so prišli godci slovenskih folklornih plesnih komadov Trinajsto prase (to ime so si dali, ker so bili vedno odrivani), ki so občinstvo navdušili z živahnimi starimi in avtohtonimi vižami. Sledilo je šest vaj za kljukasto flavto Primoža Ramovša, ki jih je izvedel Klemen Ramovš.

Večer je zaključil slovenski pevski zbor Gallus por vodstvom Anke Savelli Gaser, ki je zapel venec narodnih pesmi iz različnih slovenskih pokrajin.

Celotni spored sta povezovala Sonja Zorko in Marko Gaser.

Literarni večer

Nedelja, 5. julija, je bila posvečena slovenski literaturi. Večer je imel na skrbi Tine Debeljak, vodila sta pa Alenka Smole in Tone Rode. Organizatorji so večer morali omejiti na branje odlomkov obširnega opusa slovenskih matičnih in izseljenskih pisateljev. Prevode so v Sloveniji opravili Irene Mislej in Pavel Fajdiga, v Argentini pa Gregor Papež.

Prebrali so Prešernovo Zdravico ter odlomke Župančiča, Kosovela, Kuntnerja, Pribaca, Balantiča, od tukajšnjih pisateljev pa odlomke dr. Debeljaka, Korošca, Papeža, Debeljaka ml. in Toneta Rodeta.

Slovenski gostje so tudi prebrali odlomke svojih del: Alojz Rebula, Zora Tavčar, Drago Jančar, Aleš Debeljak, Jure Potokar in Andrej Capuder.

Sledile so recitacije pesmi Franceta Balantiča v izvedbi Stanka Jerebiča in ob glasbeni spremljavi Klemena Ramovša.

Za konec večera ja bila prirejena okrogla miza, kjer so pod vodstvom Tineta Debeljaka govorili Alojz Rebula, dr. Andrej Capuder, Drago Jančar, Aleš Debeljak in Tone Rode o doživljanju litarature, vplivu političnih sprememb, sodelovanju z argentinsko literaturo in položaju v zamejstvu in zdomstvu.

Likovni večer

Likovni večer se je vršil v ponedeljek, 6. julija. Večer sta pripravili sestri Dolinar, povezovali sta pa Andrejka Vombergar in Marijan Loboda ml.

Osrednja točka večera je bilo predavanje univ. prof. dr. Darka Šušteršiča, ki je v svojem obsežnem pregledu slovenske likovne kulture v Argentini predstavil vrsto naših umetnikov. Predavanje je spremljal z diapozitivi umetniških del.

Zatem je flavtist Klemen Ramovš predvajal baročno glasbo na kljunasto flavto. Zaradi pozne ure sta odpadli predavanji dr. Irene Mislej o arh. Plečniku in njegovi šoli ter arh. Marjana Eiletza o slovenski arhitekturi.

V vstopni avli pred dvorano so bila razstavljena dela slikarjev Andrejke Hrovat, Marjete Dolinar in Ivana Bukovca ter kiparjev Ivana Ahčina in Marjana Gruma.

Folklorni večer in zaključek

Zadnji dan slovenske kulture je bil posvečen folklori in zaključku teh dni. Dvorana je bila nabito polna, po cenitvah je bilo navzočih 1500 ljudi, nekaj stotin pa se je moralo vrniti domov, ker niso dobili prostora v dvorani. Večer je pripravil Lojze Rezelj.

Najprej je Mladinski zbor Našega doma iz San Justa pod vodstvom Andreja Selana zapel vrsto slovenskih narodnih pesmi. Sledili so narodni plesi, ki jih je predstavila folklorna skupina Pristave pod vodstvom g. Hectorja Aricoja, Slovenski inštrumentalni ansambel pa je zaigral izbrano slovensko glasbo.

Godci Trinajsto prase iz Ljubljane so predstavili svojo zanimivo godbo.

Za končno točko večera so plesalci iz Našega doma iz San Justa zaplesali folklorno-baletni prikaz »Štirje letni časi v Sloveniji« v izdelavi ge. Lole Beck.

Za zaključek se je predsednik Zedinjene Slovenije prov. Tine Vivod zahvalil tako nastopajočim kot obiskovalcem. Posebno je omenil zastopstvo iz Slovenije ter razne osebnosti, kot prof. Lojze Peterle in bivši argentinski predsednik Arturo Frondizi ter se zahvalil Lojzetu Rezlju za organizacijo celotnega programa in Tonetu Oblaku za pripravo mogočne scenografije. »Ti večeri so se končali v splošno zadovoljstvo vseh. Veseli smo bili povezave starih in novih naseljencev, Slovencev tu in onstran Atlantika in republik Slovenije in Argentine,« je zaključil prof. Vivod.

Dnevi slovenske kulture so imeli izreden uspeh. O njem so redno poročali tudi slovenski mediji, med drugimi časopisi Delo, Slovenec  in Ljubljanski Dnevnik, revija Svobodna misel in Radio Slovenija. Slovenec je 30. junija 1992 objavil intervju z dr. Andrejem Capudrom, ki je o dnevih slovenske kulture izjavil: »Dnevi slovenske kulture v Argentini so prekosili naša pričakovanja. V centru San Martín nismo pričakovali toliko ljudi. Tudi stiki z oblastmi so bili na visoki ravni. Istočasno je bil v Argentini bivši predsednik vlade Lojze Peterle, ki ga je sprejel argentinski predsednik Saul Menem. Obiskali smo tudi argentinskega kulturnega ministra in Nobelovega nagrajenca Esquivela. Posebno pa sem vesel srečanja z Ernestom Sabatom, ki nam je kljub bolezni in visoki starosti odprl vrata. Z njim smo se pogovarjali štiri ure.«

Pripravil: Jože Jan

Viri: Svobodna Slovenija, Zbornik dela v zvestobi in ljubezni, Slovenec, STA

____________

Pismo bralca | Dopolnitev ob tridesetletnici

Slovenija, 3. julija 2022

V letošnji enajsti številki Svobodne Sloveniji je zabeležena Okrogla obletnica, 30-letnica prvih Dnevov slovenske kulture.  To je bila mogočna manifestacije slovenstva v Argentini, ki jo je obogatila prisotnost velikih mož slovenske umetnosti.

Tridesetletnica pa je tudi edinstvena priložnost za dopolnitev podatkov, ki so izpadli iz takratne kronike literarnega večera.  Nezdravo se je »ven metati«, prav tako pa je tudi nezdravo, če ne poskrbiš za popravek, dopolnilo. Naj to naredim sedaj.

Edini govor na literarnem večeru I. Dnevov slovenske kulture v Centro Cultural General San Martín je imela prof. Miriam Jereb Batagelj. Opirajoč se na verze Jorgeja Luisa Borgesa in drugih priznanih argentinskih literatov je predstavila s širokim zornim kotom slovensko zgodovino, kulturo in doprinos slovenskih izseljencev v argentinsko multikulturno življenje.

Pri okrogli mizi z literarnimi ustvarjalci pa je sodelovala kot tolmačica. Ker je zaradi gostujočih osebnosti pogovor  potekal v slovenščini, je njih besede konsekutivno tolmačila v kastiljščino, da so misli bile razumljive celotnemu občinstvu.

Gregor Batagelj

____________