15. junija, na večer praznovanja Dneva državnosti, smo se spomnili obletnice, ko je 25. junija leta 1991 Slovenija razglasila svojo samostojnost in postala neodvisna Republika.

Večer je začel s sveto mašo, ki so jo petošolci Srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka, RAST XLVIII, pripravili, vodili in obogatili s svojim petjem. Gospod Robert Brest nam je lepo govoril o krepostih in o tem, kako so danes prisotne v naših življenjih: razum, spomin in volja.

Takoj po končani sveti maši je sledil spominski poklon pred spomenikom padlim domobrancem.

Prireditev smo nadaljevali v dvorani, kjer je po pozdravih ob slovenskem državnem prazniku, RAST XLVIII predstavila program, katerega bo ponesla v maturantskem potovanju od 24. junija do 27. julija tega leta v Slovenijo.

Dijaka sta napovedala pesem “Ponosno srce”, v kateri so abiturienti izrazili kaj čuti mlado srce ob dvojni domovinski pripadnosti. Spraševali so se tudi, kaj morajo storiti, da bodo svoje življenje čisto dopolniti, da sinov in vnukov ne bo kdaj v prihodnosti, zaradi njih, sram. V Argentini, ki je posuta z različnimi narodnostmi, še posebno evropskega porekla, so spoznali sotis ali polko in ga v pravem ritmu zaplesali.

V sedemnajstih glasovih je slovenski pesnik Tone Kuntner povedal, kako si lahko na tujem doma, kako prvič vidiš neznance kot bi bili stari prijatelji in kako se čudovito lahko vračaš domov, ko odhajaš na tuje.

Topli, Cordillerski severni veter je pripihal v vlažni večer, ko je Pust ali Carnaval veselo zazvenel. V pesmi “Paisaje de Catamarca” smo se navzoči “kar prenesli na sever” in s plesom vetra so vsa srca močno utripala.

“Ponosno srce” je geslo 48. RASTI, ki se vrača prvič v svoje korenine, argentinski Slovenci stopajo pred gnezdo babic in pradedov, kjer bodo slišali pravljični, božajoči, domači glas.

V imenu profesorskega zbora je mlade takole pozdravil ravnatelj Tečaja, Štefan Godec: “Vsakemu od vas osebno želim, da bi s tem potovanjem na novo odkrili vašo notranjost in bit. Če si boste znali vzeti čas in prisluhniti, boste mogoče tudi v sebi začutili klic pripadnosti. Mogoče boste dosegli, da ne le razumete, temveč, in predvsem, čutite, kaj je biti Slovenec. Iz srca vam želim, da bi se v Sloveniji našli kot Slovenci in, ob vašem povratku, s ponovnim zagonom zavzemali mesta v organizacijah naše skupnosti s trdnim zavedanjem, da to ni samo kraj, kjer se počutimo dobro in varno, temveč da je to vzorec, košček tistega, kar boste doživeli v Sloveniji.”

Mladi z vso energijo blagoslavljajo in hvalijo argentinsko in slovensko kri, ki se v njih preliva, dediščino, ki jo nosijo in vero, ki jo izpovedujejo. Zahvaljujejo se vsem, ki so poživeli njihova življenja v argentinskem in slovenskem duhu.

Skupaj gredo na pot
Veselo in srečno.
Boljši svet želijo:
Otroci dveh svetov,
Argentinci in Slovenci
V objem domov hitijo.

Veronika Grabnar