Tako se imenuje tečaj slovenščine odraslih na Pristavi. Že tri leta deluje vsako soboto dopoldne in je razdeljen v dve skupini. Prva je za negovoreče študente, druga za izpopolnjevanje jezika. Učita Monika Kenda in Anka Gaser. Veliko je zanimanja zlasti partnerjev Slovencev, ki imajo otroke v slovenskih šolah. Zanima jih jezik in želijo, da se ohranijo tudi navade. Nudi se jim priložnost, da se počasi učijo in da živijo v tem, kar je v skupnosti.
Tudi letos je v soboto, 25. novembra, prva skupina pripravila igro za otroke. Pogumnejši so nastopili in se naučili vse na pamet, drugi so brali, povezovali povest in tretji so pomagali pri scenografiji ter z rekviziti. Vsak je imel svojo nalogo. Nastopili so tudi trije učenci starejše skupine ABC po slovensko na Pristavi. Še med tednom smo imeli srečanja in vaje. Zabavali smo se in si pomagali. V slovenski skupnosti so malokrat igre, kjer bi odrasli nastopali za otroke. Zato vsako leto pripravimo novo, letos je bil na vrsti Moj dežnik je lahko balon. Luštno je bilo gledati otroke, kako so navdušeni sledili igri in odgovarjali igralcem. Že sprašujejo kaj bo pa naslednje leto!
Končno smo se zbrali na Pristavi v petek 1. decembra, da smo razdelili potrdila in skupaj večerjali. Čas počitnic je potreben za pridobitev novih moči. Meseca aprila se pa spet srečamo, da nadaljujemo z novim zagonom. Vsak, kdor želi, se nam lahko pridruži in bo dobrodošel. Slovenščina je res lep jezik, nekateri pravijo, da je romantičen (zaradi dvojine). Povezuje nas s sorodniki, ki živijo v Sloveniji. Vemo, da ni lahka, ampak dobra volja in prijateljstvo presežeta vse težave.
Monika Češarek Kenda
foto: Mimi Gorišek Comito
