ALEJANDRA LAURENCICH – NUEVO TALLER LITERARIO
Alejandro Laurencich, njene romane in zbirke kratkih zgodb, od katerih so bile nekatere nagrajene ne le v Argentini, temveč tudi v tujini, že poznamo. Njen roman Vete de mí je bil leta 2011 preveden v slovenščino pod naslovom Pusti me pri miru in izšel pri založbi Beletrina.
Poznamo tudi biografski film Alejandra, ki ga je ekipa pod vodstvom Slovenca Klemna Brvarja in Vida Hajnška posnela v Argentini, Sloveniji in Italiji. Po premieri na Mednarodnem filmskem festivalu v Portorožu je film leta 2019 prispel tudi v Buenos Aires, kjer so ga predvajali v znameniti Narodni knjižnici. Dvorana je bila nabito polna, med uglednimi predstavniki lokalnega kulturnega življenja pa je bil tudi veleposlanik Alain Brian Bergant. Film so nato več let pogosto predvajali na italijanski televiziji RAI in na enem od slovenskih televizijskih programov.
Laurencich ni le priznana pisateljica, temveč se posveča tudi izobraževanju in usmerjanju drugih piscev. Vodi literarne delavnice in individualna svetovanja, na katerih avtorjem pomaga razvijati njihova dela ter jih spremlja pri osvajanju literarne obrti. Je tudi ustanoviteljica revije La Balandra, ki je leta 2019 po osmih letih prenehala izhajati. Kot njena urednica je objavila številna besedila slovenskih avtorjev ter jim s tem pomagala pridobivati prepoznavnost in podporo v argentinskem kulturnem prostoru. To počne še danes.
Poleg vsega naštetega je Laurencich 20. oktobra predstavila knjigo, zasnovano kot literarna delavnica, z naslovom Nuevo taller literario (Nova literarna delavnica), ki je izšla pri založbi Factotum. Predstavitev je potekala v knjigarni Fondo de Cultura Económica v buenosaireški četrti Palermo. Sodelovali sta tudi večkrat nagrajeni avtorici Magalí Etchebarne in Paola Vicenzi. Prva je urednica pri založbi Alfaguara, ki prav tako izdaja Alejandrina dela, druga pa je priznana argentinska pisateljica in pedagoginja.
Občinstvo je napolnilo predavalnico knjigarne. Najprej je spregovorila Paola Vicenzi, ki je svojo predstavitev zasnovala na etimologiji besede »obrt« in jo povezala s pisateljskim poklicem. Nato je besedo prevzela Magalí Etchebarne, ki je predstavila zamisel, da je vodenje literarne delavnice pravzaprav umetnost. Sledila so konkretna vprašanja, na katera je odgovarjala Alejandra, nato pa še pogovor z nekaterimi navzočimi. Dogodek je bil zanimiv in razumljiv tudi tistim, ki se sami ne ukvarjajo s pisanjem.
Med obiskovalci velja posebej omeniti Liliano Heker, esejistko in pisateljico z bogato ustvarjalno potjo na argentinskem literarnem prizorišču. Je prejemnica priznanja za izjemno osebnost mesta Buenos Aires, njena dela pa so prevedena v angleščino, nemščino, francoščino, ruščino, turščino, srbščino, nizozemščino in še.
Knjiga je seveda zasnovana kot prava literarna delavnica. Vsako “poglavje” obravnava določeno temo, denimo dialog ali oblikovanje književnih oseb, ter jo dopolnjuje z razmislekom, praktičnimi vajami in navedki pisateljev, zbranimi v rubriki »Na kratko«. Na koncu knjige so še priporočila za branje in bibliografija.
Predstavitev se je sklenila ob vinu, podpisovanju knjig in seveda živahnem pogovoru med udeleženci.
Ker pa ni prav pogosto, da literarna delavnica izide v obliki knjige, smo se o njej pogovorili kar z avtorico.
RF: Kako naj razumemo naslov tega dela?
AL: Lahko bi rekli, da je to knjiga, ki spremlja pisatelja ali pisateljico pri ustvarjanju, od najosnovnejših do najzahtevnejših vidikov pisanja. Gre za nekakšno »osebno in prenosno literarno delavnico«. Pridevnik nova v naslovu je uporabljen zato, ker gre za posodobljeno in razširjeno izdajo moje prejšnje knjige, ki je bila pred leti razprodana.
RF: Je knjiga dostopna tudi nekomu, ki se ne ukvarja s pisanjem? Bi mu bilo njeno branje lahko celo v pomoč?
AL: Seveda! Knjiga je povsem dostopna, in to ne le pisateljem oziroma tistim, ki jih pisanje privlači. V njej lahko uživajo tudi ljudje, ki sami ne pišejo, a radi berejo romane in zbirke kratkih zgodb ter uživajo v literarni fikciji. V knjigi namreč podrobno razlagam in predstavljam vse, kar pripovedovalci in pripovedovalke uporabljamo pri ustvarjanju književnih oseb, zapletov, dialogov in drugih elementov pripovedi ter čemu moramo pri tem posvetiti posebno pozornost.
RF: Kateri elementi knjige so lahko zanimivi za pisatelja oziroma tudi za nekoga, ki se s pisanjem ne ukvarja?
AL: Vaje in razlage so zelo praktična pomoč pri pisanju. Izhajajo iz jasnega namena: spremljati vse, ki želijo pisati prozo, ter jim pomagati, da se tega lotijo strokovno in zavzeto.
Knjiga razkriva pisateljski poklic skozi izkušnje. V njej ni izmišljenih receptov, saj temelji na mojem lastnem izobraževanju in razvoju kot pisateljice. Znanje prenašam tako, kot se prenaša vsaka obrt: s predstavitvijo postopkov, orodij, nasvetov in celo priporočil za branje, ki so lahko v pomoč.
Veliko ljudi, ki so knjigo že prebrali, mi pravi: »Imam jo na pisalni mizi in pišem tako, da jo imam odprto ob sebi, poleg prenosnega računalnika.«
RF: Katera druga dela si še izdala v zadnjem času?
AL: Moji zadnji izdani knjigi sta roman El imperfecto laberinto del amor (Nepopolni labirint ljubezni), ki je izšel pri Factotumu, in El día menos pensado (Najmanj pričakovani dan), ki ga je leta 2023 izdala Alfaguara.
RF: Veliko Slovencev se ukvarja s pisanjem. Tudi v Sloveniji srečamo številne ljudi, ki pišejo iz ljubiteljskih vzgibov, a si obenem želijo preseči zgolj osebno ustvarjanje ali pripovedovati svoje zgodbe. Ta »delavnica« je brez dvoma koristna za vsakogar, ki se odloči za pisanje ali se z njim že ukvarja. Knjiga je seveda napisana v kastiljščini. Na voljo je v knjigarnah po vsej Argentini, mogoče pa jo je naročiti tudi na spletni strani založbe Factotum.
Hvala, Alejandra, in še veliko uspehov na tvoji ustvarjalni poti!
Rok Fink
Lektorirala: Tjaša Lorbek
Svobodna Slovenija, Leto LXXXV, št. 22, 1. 11. 2026
