V soboto, 22. avgusta, je v Hladnikovem domu potekalo zelo zanimivo predavanje. Na srečanju smo spoznali pomemben del slovenske dediščine. Naša gostja je bila Victoria Mohanna Sušnik, ki je pripravila predavanje z naslovom »Slovenska čebelarska tradicija in umetnost panjskih končnic«. Victoria je vnukinja slovenske babice in vsestranska umetnica: slika, ustvarja grafike in piše pesmi. Že pet let študira slovenščino na univerzi UBA, vodi pa tudi projekt Cultura Artística Eslovena (Slovenska umetniška kultura). Zvedeli smo, da so ljudje na lesene deščice (panjske končnice) slikali med letoma 1750 in 1900. Victoria je najprej govorila o zgodovini čebelarstva in o različnih vrstah panjev. Pojasnila je, da se motivi na panjskih končnicah delijo na tri glavne skupine:
Verski motivi: prizori iz Svetega pisma in podobe svetnikov. Ti motivi so varovali panje pred požari in tatovi. Med njimi smo videli med drugimi podobe Adama in Eve, Device Marije ter Noetove barke. Smešni prizori iz življenja na podeželju: prikazi odnosov med možem in ženo ter med ljudmi in živalmi (kjer živali nastopajo v človeških vlogah). Včasih je v smešnih situacijah naslikan tudi hudič. Veliko je upodobitev kmečkega dela, kot sta sejanje in žetev. Zgodovinske zgodbe: slike vojn, kraljev, vojakov in starih mitov (na primer zgodba o Pegamu in Lambergarju).
Slišali smo tudi, kako so pripravljali les in kako so nanj slikali. Te motive so ustvarjali tako izšolani slikarji kot preprosti ljudje, ki so imeli radi umetnost.
Iskrena hvala vsem, ki ste za razstavo posodili svoje panjske končnice, knjige in čebelarsko opremo, s katerimi smo lepo okrasili mizo. Jeremias Žitnik je poskrbel za tehnično podporo, saj so mikrofon, projektor in platno delovali brezhibno.
Slovenci zelo radi pojemo, zato smo ob koncu vsi skupaj zapeli znano Slakovo pesem »Čebelar«. Po uradnem delu se je druženje nadaljevalo ob klepetu, čaju in odličnem pecivu, ki so ga spekle gospe iz vasi.
D. G.
Svobodna Slovenija, Leto LXXXV, št. 18, 6. 9. 2026
