Pred kratkim smo bili priče enega največjih športnih dogodkov na svetu: Svetovno nogometno prvenstvo.
Kaj vse zahteva in vključuje pot, ki končno pripelje do samega prvenstva, je nekaj izrednega.
Sami tedni svetovnega prvenstva kot takega, so pokazali, kaj vse je bilo potrebno storiti, da bi prvenstvo lahko bilo na vseh ravneh čim bolj uspešno.
Res je pa tudi, da kar smo lahko videli na televizijskih zaslonih, je bilo kot bi pred seboj imeli podobo ledene gore, kjer vidimo samo vrh gore, sama gora je pa nevidna človeškim očem, in ostaja skrita pod vodo.
Šport kot tak je lahko izredno sredstvo za osebno in skupno rast med ljudmi, kar je nekaj, kar nam pomaga k dobremu, pozitivnemu, krščanskemu načinu življenja.
Šport je pa lahko tudi sredstvo, ki nas vodi v popolnoma v drugo smer: v egoizem, narcisizem, poniževanje drugega človeka, iskanje osebne slave, finančnega dobička za osebne interese, brez odprtosti za ljudi, ki so v velikih življenjskih preizkušnjah, med drugim finančnih, da bi jim pomagali k boljšemu življenju.
Vse, kar je dobro in pozitivno prihaja od Jezusovega Duha, od Božjega Duha od Svetega Duha.
Vse, kar je slabo in negativno prihaja od tistega ki želi na vse možne načine uničiti Jezusovo vizijo človeka, Jezusovo željo da bi vsi dosegli cilj po katerem zavestno ali podzavestno hrepenimo: biti skupaj v Nebesih vso večnost, to je od hudega duha.
Mojster v razlikovanju duhov, ali ta prihaja od Jezusovega Duha ali od hudega duha, je bil sv. Ignacij Lojolski, ustanovitelj reda Jezuitov.
V kakršnem koli športu, v kakršnikoli tekmi se v nas lahko pojavi notranja osebna borba med Jezusovim Duhom in tistim ki mu nasprotuje, hudobnim duhom.
Kaj nam lahko pomaga do tega, da bo iz tekme do tekme, iz leta v leto v nas vedno bolj prevladoval Jezusov Duh in ne tisti duh, ki nas želi oddaljiti od Jezusa in Njegove poti?
Pomaga nam lahko zavest, prepričanje, priznanje, da vsi darovi, sposobnosti, talenti imajo svoj izvor v Jezusu.
Jaz na to s trdim, požrtvovalnim, popolnoma predanim delom razvijam to, česar nisem sicer jaz ustvaril, ampak mi je bilo dano od nekoga drugega, Jezusov dar je to.
Iz te perspektive, iz tega zornega kota, se jaz in ostali ljudje vidimo popolnoma drugače, kot če se jaz postavim na prvo mesto, v center vsega, na mesto samega Jezusa.
Razpoznavanje duhov v športu ni lahka pot, ampak tako kot na vseh drugih področjih življenja pri razpoznavanju duhov, je lahko tudi šport čudovito sredstvo za osebno in skupno rast.
Tomaž Mavrič CM
