V mesecu maju pogosto pojemo pesem: »Spet nas kliče venčani maj k Mariji v nadzemeljski raj.« Ta pesem s svojim preprostim sporočilom usmerja naš pogled k Mariji, ki je že v raju, ali drugače povedano, že v nebesih. Na nedeljo po prvi spomladanski polni luni vedno obhajamo veliko noč, praznik Jezusovega vstajenja. Nekaj tednov za tem pride mesec maj, ki velja za Marijinega. V tem času Marijo častimo s šmarnicami – posebno ljudsko pobožnostjo do Marije. Navadno prebiramo kakšna premišljevanja o Marijinem in Jezusovem življenju, molimo rožni venec pa tudi druge molitve, kot so litanije Matere božje, ter pojemo Marijine pesmi, ki jim pravimo tudi majniške pesmi. Zakaj je pobožnost do Marije za nas katoličane pomembna?
Nekoč sem sredi vsakodnevnega vrveža na cesti srečal človeka, ki je spretno in hitro najin pogovor usmeril na versko plat in me takoj začel spraševati o Mariji. Ni mu bilo jasno, zakaj katoličani častimo Marijo, če pa je Jezus naš Odrešenik, ki nam bo dal večno življenje. Še več, spraševal se je, zakaj bi moral iti najprej k Mariji in šele nato k Jezusu, ter z roko narisal znamenje trikotnika. Hotel je vizualno nakazati, da je pot do Jezusa lahko krajša, če do njega gremo neposredno, ne da bi morali narediti še korak do Marije, kakšnega svetnika ali česa drugega. Zakaj ne neposredno k Jezusu? Takšna predstava se marsikomu zdi logična, vendar je v svoji globini neustrezna in v bistvu napačna. Marija nikoli ne more biti daljša pot do Jezusa, ampak je vedno bližnjica. V Argentini bi rekli acceso directo (neposredni dostop). Tudi svetniki so bližnjica do Jezusa. Zakaj? Zato, ker so imeli tako svetniki, še najbolj pa Marija, najlepše izkušnje z Jezusom.
Verjetno bi bila boljša podoba od trikotnika tista, kjer je Marija prikazana tako, da nam razodene skrivnostno in varno pot ali bližnjico do Jezusa. Ona je tista, ki je Jezusa čudežno spočela, ga nosila, rodila, vzgajala, ga učila in ga tudi spremljala na njegovem križevem potu, stala pod križem, ga sprejela kot mrtvega (kot darovanega za naše odrešenje) ter verjela in doživela njegovo vstajenje ter apostole spremljala na binkoštni dan, ko so na poseben način prejeli moč Svetega Duha, da so bili sposobni oznanjati Kristusov evangelij. Še več, Marijo imenujemo Božja Mati in tudi naša nebeška Mati. Ta dva izraza kažeta na to, da je Marija resnično rodila Božjega Sina (to so potrdili na koncilu v Efezu leta 431), kar kaže, da je Marija tista, ki ima najglobljo in najbolj pristno izkušnjo Boga. Z Jezusom je Marija na materinski način povezana. Zato je bližnjica do Jezusa; je tista, s pomočjo katere hitreje pridemo do njega. Ona je tista, ki Jezusa najbolj pozna. Nihče drug nam tega ne more lepše pokazati in nas peljati do Boga. Kot našo nebeško Mater jo lahko kličemo zato, ker je Marija že v nebesih in ker nam tudi iz nebes pomaga oziroma nas spremlja, še posebej, če se ji priporočamo.
V litanijah imamo veliko vzklikov, ki nam osvetljujejo Marijino življenje, njeno osebnost in njeno vlogo v Cerkvi. Eden izmed teh vzklikov je tudi, da je Marija pomoč kristjanov. V molitvi po litanijah jo prosimo, naj nas priporoči Jezusu, se pravi, da je priprošnjica pri Bogu. Torej, ona nam pomaga tako, da nas priporoča Bogu, za nas prosi in na ta način nas tudi spremlja. V resnici je pomočnica na naši poti k Bogu, je naša bližnjica k Jezusu Odrešeniku. Torej nam Marija pomaga hitreje in varneje do nebes. Od nas je odvisno, koliko smo pripravljeni stopiti v Marijino šolo na poti do Boga. Mesec maj nas vabi k ljubezni do Marije, da jo častimo kot Mater Jezusa Boga in našo nebeško Mater, ki nas spremlja v nebesa.
V maju obhajamo Slovenci v Argentini dva pomembna Marijina praznika. Prvi je slovensko romanje v Luján v nedeljo, 3. maja. Drugi pa 24. maja, ko je žegnanje v cerkvi Marije Pomagaj – slovenski cerkvi v Buenos Airesu. Vsaka udeležba pri bogoslužju v Marijinih cerkvah ob njenem prazniku je naš izraz ljubezni in spoštovanja do Marije. Poglobimo našo molitev, pesem, hvaležnost in ljubezen do Marije ter se ji priporočimo, naj nas vedno spremlja in vodi na naši poti k Jezusu in v nebesa.
Robert Brest
Svobodna Slovenija, Leto LXXXV, št. 9, 3. 5. 2026
