Zgodba Digitalne knjižnice Slovenije se je začela pred natanko 20 leti, 29. novembra 2005, takrat je bil namreč javnosti prvič predstavljen portal dLib.si. Dlib je okrajšava za Digitalno knjižnico Slovenije, ki je dosegljiva na spletnem mestu www.dlib.si. Je sinonim za prosti dostop do pisnih zakladov slovenskega naroda ter sodobnih strokovnih in znanstvenih vsebin v digitalni obliki s področja znanosti, umetnosti in kulture, prav tako pa je zbirnik vsakdanjih zgodb iz preteklega in sodobnega časopisja. Namenjen je študiju, raziskovanju in poučevanju, pa tudi predstavitveni dejavnosti, ustvarjanju in zabavi.
Na portalu najdemo tako digitalizirano kot izvorno digitalno gradivo. Digitalizirano gradivo je v večji meri starejše in vključuje knjige, časopise in časnike, fotografije, rokopise, notno gradivo in druge kulturne zaklade, ki jih hranijo slovenske knjižnice. Izvorno digitalno gradivo pa vključuje veliko število naslovov sodobnih znanstvenih in drugih serijskih publikacij. Vse večji delež gradiva predstavljajo tudi sodobne elektronske knjige slovenskih založnikov. Te so zaradi avtorskih pravic večinoma dostopne le z namenskih računalnikov v prostorih Narodne in univerzitetne knjižnice.
Avgusta 2025 je bilo na portalu dLib.si na voljo 1.118.339 zapisov (in še več digitalnih objektov). Med temi najdemo več kot 43.700 knjig, 51 3D digitaliziranih predmetov, 388 inkunabul, 1.369 zvočnih knjig, skoraj 2.400 rokopisov, več kot 17.800 fotografij, skoraj 5.000 notnih zapisov in več kot 900 zemljevidov.
Pomembno poslanstvo portala dLib.si je trajno ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine v digitalni obliki, s čimer je poskrbljeno, da bo ta ostala dostopna tudi prihodnjim rodovom. Digitalna knjižnica Slovenije pa je tudi aktiven partner pri razvoju portala evropskih digitalnih knjižnic Europeana.
Za razvoj in vzdrževanje portala dLib.si skrbi Narodna in univerzitetna knjižnica, ki prispeva večji del gradiva. S posredovanjem gradiva pa pri gradnji digitalne knjižnice sodelujejo tudi številni partnerji. Digitalizirano gradivo prispevajo predvsem slovenske knjižnice in druge dediščinske ustanove, izvorno digitalne vsebine pa založniki, avtorji in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Nemajhen del gradiva, objavljenega na portalu, je nastal (nastaja) izven matične Slovenije. Glasila, časopise in knjižne izdaje na portal prispevajo številna slovenska društva, skupnosti in posamezniki, ki živijo, delujejo in ustvarjajo na različnih koncih sveta. Na portalu najdete številne zbirke, med njimi tudi zbirko Slovenci brez meja: izseljenci in zamejci. Vabljeni k njenemu raziskovanju!
Portal dLib.si povezuje najrazličnejše ustanove s področij kulture, znanosti in izobraževanja. Kar 729 jih je, ki so prispevale gradivo, med njimi je tudi Zedinjena Slovenija. Prav zato lahko na portalu Digitalne knjižnice Slovenije prebirate aktualne številke tednika Svobodna Slovenija ter pobrskate po arhivskih številkah, ki tako ostajajo trajno shranjene kot pomemben del spomina slovenskega naroda.
Helena Janežič
