Minil je drugi krog volitev, Slovenija je za petletno dobo izvolila predsednika. Naslednjih pet let bo to službo naprej izvrševal Borut Pahor, ki je s 52,93 % glasov premagal župana Marjana Šarca in njegovih 47,07 % glasov. Glasovanja se je udeležilo 715.042 volilcev, nekaj pod 42 % upravičencev. Pahor je prejel 373.767 glasov, Šarec pa 332.335. Razlika med obema je torej borih 41.432 glasov. Od prvega kroga je Pahor pridobil slabih 19.000 novih volilcev, Šarec pa kar 146.000.
Tudi na volišču v Buenos Airesu je bila udeležba znatno nižja kot v prvem krogu, o izidih nam tako poroča Rok Fink, predsednik volilne komisije:
“Mirno in urejeno, s skromno udeležbo tako osebno kot po pošti, so potekale predsedniške volitve na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Buenos Airesu. V tem drugem krogu, seveda samo z dvema kandidatoma, je bil izid sledeči: Borut Pahor: 118 glasov – Marjan Šarec: 14 glasov”
Po prvem nagovoru kot novoizvoljeni predsednik se je Borut Pahor v Cankarjevem domu s temi besedami spomnil tudi lanskega obiska v Argentini:
»Posebej mi je ostal v spominu obisk v Argentini, to je bil zame poseben preizkus, zahteven, tremo smo imeli tako mi kot oni, odlično se je obneslo. To je bil signal da se časi spreminjajo in da Slovenija postaja ena domovina za vse, in da je dovolj velika za vse, ne glede na razlike.« (Siol.si, min.16:12)
Zanimivo in pomembno, da se je predsednik ob začetku novega mandata spomnil prav tega dogodka!
Iz slovenskih medijev povzemamo analizo in komentarje o volitvah:
Zadnje volilne napovedi pred drugim krogom predsedniških volitev, ki je zmago s slabimi 53 odstotki glasov prinesel aktualnemu predsedniku Borutu Pahorju, so precej dobro napovedale volilni izid. Glede na napoved agencije Ninamedie je bil desnosredinski del volilnega telesa bolj na strani Pahorja, ki je bil v rahli prednosti tudi v urbanih okoljih. (STA)
Uspeh Šarca po svoje priča, da bi Pahorja kakšen drug bolj verodostojen kandidat lahko celo tudi premagal. Morda tudi kandidat desnice. Volilna udeležba na koncu vseeno ni bila tako nizka, če jo primerjamo z letom 2012. Pred petimi leti je v drugem krogu upadla za šest odstotkov, letos le za 2,5 odstotka. Silvester Šurla, Reporter.si
Borutu Pahorju je uspelo, kar večini njegovih srednjeevropskih kolegov ni. Zagotovil si je drugi in po naši ustavni ureditvi zadnji mandat predsednika republike. Njegova zmaga pa nima sijaja prve, saj je na koncu izzivalca Marjana Šarca premagal le za okoli štirideset tisoč glasov. V drugem krogu je pridobil dvajset tisoč volivcev, kamniški župan kar sto petdeset tisoč. Volilna udeležba ostaja blizu ledišča, vendar v primerjavi s prvim krogom ni bistveno padla in utegne biti na koncu celo za odtenek višja kot v finalu leta 2012. Aleš Maver, Časnik.si
Volitve pa so bile tesne tudi zato, ker je Borut Pahor kot ključni dosežek svojega mandata opozarjal na spravo. … Pahor je poleg tega, kar spada med predsednikove tekoče posle, delal spravo. S tem je k Šarcu odgnal dovolj levih volivcev, da je bila tekma napeta. Desne volivce, ki bi morali to nagraditi, pa je doma zadržala ostra kritika, ki je na predsednika Pahorja priletela z desne. Da ni naredil dovolj. Pozabljajo, da je politika umetnost možnega, kult pa verovanje v nemogoče. Žiga Turk, Siol.net
»Menim, da je ključen razlog za to, da je Borut Pahor zmagal na volitvah, ta, da je on neka preverjena hipoteka, ki s sabo nosi nekatere elemente, na podlagi katerih je mogoče sklepati, kako se bo vedel v naslednjem mandatu, na drugi strani imamo nekoga, za katerega nismo vedeli, kdo ga resnično podpira, čigav je, nenazadnje so volilni glasovi zanj prihajali z vseh strani. V tem primeru je del politične elite in del volivcev presodilo, da je Pahorjeva kandidatura nadaljevanje prvega mandata. Menim, da je prerazporeditev političnih sil vplivala na rezultat. V veliki meri so Šarčevi glasovi bili zaušnica Pahorju in mnogi so glasovali proti Pahorju, ne pa za Šarca.« Alem Maksuti / Tanja Dominiko, Radio Ognjišče
Izbrala in pripravila Mariana Poznič
