“Časi niso bili lahki, a v temnih časih smo videli svetlo prihodnost.” S temi besedami je Nataša Pirc Musar – predsednica Republike Slovenije – začela govor na osrednji slovesnosti v počastitev dneva državnosti. “Danes … danes živimo svobodneje, toda na obzorju slutimo temne oblake. Prihodnost se zdi vse prej kot svetla. Okrog nas se plazi senca dvoma v trajnost pridobljenega. Slovenija, njena narava, ljudje in ponos so lahko večni samo, če je naša ljubezen do domovine vključujoča in se iskreno prenaša iz generacije v generacijo”, je nadaljevala.
V nagovoru je spregovorila tudi o solidarnosti, spoštovanju narave in samozavesti Slovencev. Letos je (kakor lansko leto) govorila tudi o spravi, pozvala pa je tudi k pokopu vseh žrtev:
“Povrnimo se za trenutek, vsi skupaj, na začetek današnjega večera … Toliko simbolike je v tem, da ob dvignjeni slovenski zastavi in prvih zvokih Zdravljice vstanemo kot eden! Vstanemo zato, ker vemo, kako zelo so se za našo samostojnost borili naši predniki v drugi svetovni vojni in kako zelo smo se zanjo borili v osamosvojitveni vojni. Ob himni vstanemo kot eden zato, ker je naša, čeprav vemo, da v zgodovini boja za samostojnost, žal, ni bilo vse samo lepo. Da so se delale napake. In to hude.
Na izjemen partizanski boj proti okupatorjem in njihovim domačim pomočnikom je padla globoka senca tragičnih povojnih izvensodnih pobojev. Lani sem na tem mestu pozvala k spravi. Tisti pravi spravi, ki vključuje intimo, pravo in svobodo. Taki spravi torej, ki nam bo omogočala, da bomo znali neobremenjeno sprejeti zgodovino takšno, kakršna je. O njej ne smemo in ne moremo poučevati selektivno. Do nje moramo razvijati kritično distanco, od vrtca dalje, da bomo sposobni razumeti vse, kar se je v preteklosti dogajalo. Zato želim poudariti, in to na ves glas: Čas je.
Čas je, da ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne dostojno pokopljemo vse Slovenke in Slovence in druge ljudi, ki doslej niso imeli pravice do groba. Naredimo konec prilagajanju zgodovine trenutnim političnim interesom! To ne sodi k dostojnemu pokopu. Napočil je čas, da smo čuteči in da ponotranjimo, kako zelo so pravica do intime, vladavine prava in pravica živeti v svobodni državi sestavni del resnične sprave. V imenu vseh dobromislečih ljudi zato prosim: Ne odlašajmo. Ne dovolimo, da posmrtni ostanki žrtev pobojev ostajajo skladiščeni v kleteh in plastičnih zabojih. Ker to preprosto ni človeško. Ker to nismo mi. Čas je, draga Slovenija.”
Bodočnost bo pokazala, če bodo besede predsednice končno dosegle soglasje in dovoljenje pristojnih oblasti za pietetni pokop vseh žrtev povojnih pobojev. To bi bil prvi korak k spravi.
Kaj nam pa o bodočnosti govorijo pregovori?
- Vsi cvetovi bodočnosti so v semenu sedanjosti. (kitajski pregovor)
- Vedno me je bilo strah bodočnosti, saj je v bodočnosti med drugim tudi smrt. (Ernesto Sabato, argentinski pisatelj)
- Nikoli ne mislim na prihodnost. Še prekmalu pride. (Albert Einstein, nemški fizik in matematik)
- Preteklost je zbežala, bodočnost je odsotna, a sedanjost je tvoja. (arabski pregovor)
- Ne moremo vselej pripraviti prihodnosti za naše otroke, lahko pa pripravimo naše otroke za prihodnost. (Franklin D. Roosevelt, ameriški pravnik in politik)
- Živeti dan za dnem: vsak dan izpolnjevati Božjo voljo mirno in potrpežljivo. Manj ko se vznemirjamo zaradi svoje prihodnosti, bolj Gospod skrbi za nas. (sv. papež Janez XXIII.)
- Bodočnost ima veliko imen: za šibkega je nedosegljiva. Za prestrašene, neznana. Za pogumne pa je priložnost. (Victor Hugo, francoski pisatelj, pesnik, dramatik, akademik in državnik)
- Najboljši prerok bodočnosti je sedanjost. (španski pregovor)
- Ustrezno se pripraviti na prihodnost pomeni izoblikovati si dobre osebne navade. (Epiktet, starogrški filozof)
- Zastonj pričakujemo lepšo prihodnost od spremembe zakonov, od izboljšanja državnih ukrepov. Temeljito ozdravljenje mora priti od znotraj! Po boljših ljudeh skrbimo za boljše čase. (blaženi Anton Martin Slomšek)
- Bodočnost najde zgled v preteklosti. (latinski pregovor)
Izbral: Jože Jan
