26. decembra smo se mladci odpravili na novo pot. Zbrali smo se zgodaj zjutraj v Našem domu v San Justu in se po pozdravu in molitvi odpravili na pot.
Prišli smo v “El Palmar” po kar kratki vožnji. Odložili smo stvari iz avtobusa in hitro šli kosit, ker bili smo zelo lačni. Malo smo počivali in se potem hitro pripravili, da nas je traktor peljal na safari. Spoznali smo palme “yatay”, se igrali med njimi in občudovali prelep razgled. Zanimivo in smešno je bilo, ko nam je Lali, naša vodička, rekla, naj objamemo palmo in poslušamo, kaj nam pove. Traktor nas je pripeljal nazaj in izkoristili smo čas za petje in smeh. Popoldne pa smo šli na kanu in se zabavali v vodi. Preveč smeha je bilo, ker so se nekateri bali, da bi padli v vodo. Prišli smo nazaj in se hitro preoblekli za bazen, ker je bilo hudo vroče. Vsako noč smo se skupaj igrali in imeli vsakoletni tudi močno pričakovani “buchón”. Nočno igro smo igrali po celem prostoru in voditelji smo kar precej časa čakali, da nas skupine mladcev najde. Po igri smo skupaj molili in “zgodaj” šli spat.
Naslednji dan smo morali zgodaj vstati, ker smo se morali odpeljati v “Parque Nacional”. Ogledali smo si rastlinstvo in živalstvo Entre Riosa. Tam smo bili skoraj celo jutro. Hodili smo po parku in pozorno poslušali voditeljico, ki nam je vse razlagala. Hoja pod soncem nas je kar precej utrudila. A ni nam zmanjkalo energije in smo potem šli kolesarit. Smejali smo se, ker bilo je vse blatno in je bilo kar težko voziti po poti. Medtem, ko se je ena skupina zabavala z kolesi, je druga čakala in barvala zastave vsake ekipe. Kreativna in imenitna imena so se izmislili otroci.
Po malici nas je g. Pablito Erjavec umiril z ljubeznivimi besedami, da bi skupaj globlje razmišljali. Spet smo se kopali v bazenu in se skupaj igrali. Skupaj smo pripravili les za poslovilni kres. Žal je pa po večerji nastala nevihta in smo morali ostati vsi skupaj pod streho. Ni bilo tako hudo, ker smo se vseeno zabavali, igrali in smejali. Volili smo kraljico in kralja taborjenja, brali buchón in jedli patys pod streho da bi se ne zmočili. Krasen dan je bil. Skupaj smo molili in šli počasi spat.
Zadnji dan smo začeli z sveto mašo. Zahvalili smo se Bogu za te krasne dneve, ki smo jih preživeli skupaj. Po sveti maši smo se vsi skupaj slikali, tudi po domovih, po razredih in še in še… Pospravili smo, vso prtljago naložili na avtobus in se odpeljali proti “Palacio San José”, kjer smo si ogledali ves prostor in skupaj kosili, da bi potem nadaljevali pot domov.
Izvrstni dnevi so bili. Lepo je bilo spoznati nov kraj in izkoristiti čas, da se bolje spoznamo in se skupaj zabavamo. V petek, 29. decembra, pa smo se znova dobili z starši in prijatelji, da bi jim pripovedovali vse, kar smo v teh bogatih dneh doživeli.
Mladci in mladenke
