Obiskal nas je zbor Prosvetno društvo Anton Bezenšek Frankolovo skupaj z Ansamblom Sekstakord. Obisk in nastopi so bili predvideni za 2020, karantena je takrat to onemogočila, potem so načrtovali za 2022, a se zaradi raznih razlogov spet ni uresničilo, zato so končno prileteli in nastopili letos, tako v Buenos Airesu kot Mendozi. Pomembno vlogo pri tej turneji je imel prijatelj Tomislav Videnšek in najbolje nam on sam lahko razodene, kako je do tega prišlo ter kakšna je bila njegova vloga.

RF: Na prvem mestu, Tomo, na kakšen način si Ti povezan z Argentino?

TV: Moja argentinska zgodba je stara že skoraj 30 let. Prvi obisk Argentine leta 1995 je bil namenjen obisku strica. Moj stric Luis Videnšek je namreč živel v Buenos Airesu, kamor je prispel leta 1948 kot povojni emigrant. Že na prvem obisku sem spoznal mnogo stvari ter prepotoval dobršen del vaše dežele. Spoznal sem tudi košček slovenske zgodovine, ki nam je bil nekoč zamolčan. Alpinizem in potovanja po Argentini so bila naslednja leta (seveda poleg obiskov pri stricu) glavna motivacija mojih obiskov. Počasi sem spoznaval deželo, ki mi je vedno bolj sedala v srce. Spoznal sem tudi vedno več ljudi. Ves čas sem stricu pomagal pri njegovih poslih. Ko je obnemogel, sem prevzel njegovo dejavnost, jo po svoje nadgradil, bolje spoznal vaš sistem ter si tako ustvaril košček življenja v Argentini. Strica Luisa smo na koncu preselili v Slovenijo, kjer je v krogu naše družine preživel še dve leti. Umrl je novembra 2020 star 95 let. Sem redno zahajajo tudi moja žena in ostali člani družine.

RF: In kot Vojničan poznaš to skupino. Kako je prišlo do ideje, da bi obiskali Argentino?

TV: To je glasbenoumetniško društvo “Anton Bezenšek” Frankolovo iz mojega kraja, iz moje občine Vojnik. Člani pevskega zbora so moji sosedje, znanci, prijatelji. V kraju me poznajo kot “Argentinca”, pa so me na neki občinski prireditvi povprašali, kakšne bi bile možnosti za gostovanje v Argentini. Pevski zbor namreč dosti gostuje zunaj meja Slovenije, tako da imajo s tem tudi že izkušnje. Gostovali so že prej po več državah Evrope, v ZDA in Kanadi. Nato pa je beseda dala besedo in smo se začeli dogovarjati.

RF: Sam si imel torej veliko dela in skrbi s koordiniranjem vseh dejavnosti, potovanja, nastanitev itd.

TV: Tako je, dosti dela je bilo. Kot rečete pri vas: Del dicho al hecho es mucho trecho. Projekt smo pripravljali celih pet let. Prvič je bil planiran že za leto 2020, a ga je “odnesla” korona. Ker pa so imeli člani že takrat vplačane vozovnice, smo potem delali naprej. Najprej je bilo seveda treba organizirati vse glede naših koncertov in nastopov.

Tukaj so bili glavni akterji in organizatorji g. Albin Magister, predsednik slovenskega društva Pristava iz Buenos Airesa ter g. Martin Šmon, predsednik slovenskega društva Mendoza, in njegov brat Andrej Šmon. Za ostale stike z javnostjo in s Slovenci kot tudi za organizacijske rešitve sta mi na pomoč priskočila moja prijatelja Juan Gris in Rok Fink, g. Mirko Vasle pa je naše gostovanje vključil v radijsko oddajo Okence v Slovenijo. Člane je intervjuval kar v Sloveniji malo pred našim odhodom, ker je bil ravno tam. Tudi glede same organizacije potovanja sem vse stvari (bivanje, prevoze itd.) uredil sam oz. mi je pri tem pomagala agencija Tunnel Travel, kjer je zaposlena ga. Veronika Jesenovec, ki mi je že večkrat urejala razna potovanja po Argentini. Za prevoze na vse dogodke pa sta poskrbela že prej omenjena predsednika obeh društev.

Ob tej priložnosti bi se tudi zahvalil vsem naštetim kot tudi ostalim, ki so nam pomagali izpeljati ta projekt. 

RF: Kaj je skupina še obiskala oz. delala tu poleg nastopov?

TV: Poleg samih nastopov in gostovanja sem v projekt vključil tudi turistični segment. Vsi člani potovanja, tj. 38 oseb, so bili namreč prvič pod ekvatorjem, tako da jim je bilo vse novo in zanimivo.

Ogledali smo si in doživeli, kar nam je pač bilo v časovnem in prostorskem dosegu, npr. glavne znamenitosti centra mesta Buenos Aires, tango show, izlet z ladjo v Tigre, kosilo v Puerto Maderu, izlet v Boco, operno predstavo Madama Butterfly v teatru Colón, obisk slovenskega veleposlaništva itd. Za piko na i pa še kozarček pri meni doma, na Morenu pri Plazi Once, da so videli še malce drugačno sliko kot v centru.

V Mendozi pa ogledi mesta in parka San Martín, obiski več vinskih kleti (Zapata, Trapiche, López, Bianchi …). Popeljal sem jih tudi v Ande (alta montaña kot rečete vi) do Puente del Inca in Las Cuevas, imeli smo čudovit razgled na najvišjo goro Andov. Te kraje sam dobro poznam, ker sem pred leti tja redno zahajal z raznimi odpravami ter se tudi povzpel na večino tamkajšnjih vrhov, leta 2005 tudi na Aconcaguo. Naj povem, da smo pri Puente del Inca na grobu g. Jožeta Kastelica (žrtev Aconcague) zapeli slovensko pesem našemu rojaku v spomin.

Oglede in dogodke so poleg mojega vodenja in organizacije izvajali tudi g. Rok Fink in g. Juan Gris v Buenos Airesu ter g. Andrej Šmon in ga. Rezka Novak v Mendozi.

RF: Nastopili pa so na Pristavi, na Pristavskem dnevu. Kako je bilo?

TV: Slovensko društvo Pristava v Castelarju je letos praznovalo svojo 56. obletnico pod geslom “S Prešernovo Zdravljico naprej v bodočnost”. Ob tej priliki smo bili gostje na glavni prireditvi, ki je potekala 12. novembra ves dan. Naši pevci so začeli s petjem sv. maše, imeli nato skupni nastop s pristavskim pevskim zborom v sklopu glavne proslave, naš ansambel pa je nato igral na veselici, ki je trajala do poznih ur. Izpostavil bi zelo dobro organizacijo predsednika društva g. Albina Magistra kot tudi cele ekipe pristavskega doma.

Zahvalil bi se za povabilo in za celotno tridnevno organizacijo dogajanja. V sklopu le-te smo obiskali slovenska podjetja Oblak, Zupan, Kovinar S.A. (Kržišnik), slovenska domova Slomškov dom in San Justo. Povsod so nas zelo lepo sprejeli in pogostili. Lepa izkušnja pa je bil tudi obisk sobotne slovenske šole v San Justu in na Pristavi. 

RF: In v Mendozi?

TV: V Mendozi smo sodelovali na tradicionalnem Martinovanju in vseslovenskem srečanju. Vključeni smo bili v celotno štiridnevno dogajanje. Vrhunec je bil nastop našega zbora na koncertu v teatru Independencia na glasbeni prireditvi De los Alpes, hasta los Andes – Un homenaje al canto Esloveno en Mendoza. Peli smo kot gostje poleg MEPZ Mendoza, ki je praznoval svojo 75. obletnico, in Mendoškega okteta, ki je praznoval svojo 25. obletnico. Naj povem, da je tudi naš pevski zbor letos praznoval 50. obletnico svojega delovanja.

Na koncertu so bili poleg večine mendoških Slovencev s predsednikom Martinom Šmonom prisotni tudi občinski funkcionarji Mendoze, minister svetovalec našega veleposlaništva g. Igor Šef ter ministrica za kulturo in turizem ga. Nora Vicario. 

V sklopu gostovanja smo obiskali tudi več vinskih kleti in sodelovali na prireditvah v Slovenskem domu kot tudi peli mašo in imeli koncert v mendoški baziliki. Ob tej priložnosti bi se za povabilo in celotno organizacijo dogodkov zahvalil predsedniku Slovenskega društva Mendoza, gospodu Martinu Šmonu, ter njegovemu bratu Andreju.

RF: Tudi ansambel je seveda imel svojo vlogo. Kakšen odziv so prejeli njegovi nastopi po koncertih?

TV: Z nami je potoval narodno-zabavni ansambel, čigar člani so vsi profesionalni glasbeniki z visokim nivojem igranja. Sestavljen je bil pravzaprav na hitro prav za to priložnost. Sestavil ga je g. Matevž Pušnik, zborovodja pevskega zbora. Fantje so drugače člani znanih slovenskih ansamblov Sekstakord, Dori, Šaljivci … Za to priložnost so se v šali poimenovali kar Argentinski sekstet. Igrali so na vseh prireditvah in tudi kar tako vmes. Odziv publike je bil vedno zelo dober, saj so igrali vsem znane najlepše slovenske viže. Na primer na zaključni prireditvi Martinovanja v Mendozi so morali štirikrat nazaj na oder (otra, otra, otra …). Naj samo povem, da so igrali do dveh zjutraj, ob sedmih zjutraj je pa že poletel naš avion za Buenos Aires. Skratka, bilo je super, le spanja je bilo celotna dva tedna premalo.

RF: Kakšen vtis so obiskovalci vzeli s seboj domov?

TV: Zelo dober vtis. Navdušeni so bili nad potovanjem, nad Argentino, nad celotnim dogajanjem, najbolj pa jih je fasciniralo ohranjanje slovenstva v Argentini kot tudi sprejem in prireditve v slovenskih domovih. Skratka, lepo!

 
RF: Hvala Tomo za Tvoj čas in nasvidenje!

TV: Hvala tebi in seveda kmalu spet nasvidenje.

Rok Fink

Lektorirala: Tjaša Lorbek