Prav lepo pozdravljeni vsi!

Ob koncu pouka ugotavljamo, da je za nami ponovno zelo doživeto leto. 

Pri vsakem  zaključku  je zanimivo  pregledati, kaj smo načrtovali v začetku. Marca meseca smo si postavili nekaj kar visokih ciljev.  Povzamemo jih lahko v tri točke 

Prvi cilj: da bi poglobili našo povezanost skupnim vrednotam: zaupanje v Boga in ljubezen do slovenske besede in kulture.

Drugi: da bi ostali zvesti slovenski besedi in zato odgovorni do slovenskega državljanstva, katerega smo prejeli po zaslugi naših slovenskih korenin. Čeprav nas je božja previdnost  postavila na ta konec sveta, nam slovensko državljanstvo -med drugimi lastnostmi-   odpira vrata v svet.   

Tretji cilj:  biti ustvarjalni v iskanju novih priložnosti, ki bi odgovarjale na današnje izzive.

To so visoki cilji, ki trajajo skozi čas in jih moramo leto za letom konkretno uresničevati.

Vsak izmed nas bi lahko pisal svojo zgodbo o šolskem letu, svoje uspehe in svoja razočaranja, če smo se površno ali skrbno trudili doseči te cilje. Ne glede na to, kaj smo dosegli in s kakšnimi težavami smo se srečevali na poti slovenstva,  vaše veselje dragi dijaki, energija in dobra volja so nas vedno navdihovali.  Cenimo vašo redno prisotnost, veste, da vsak izmed vas je za nas zelo pomemben, saj ste smisel in središče našega tečaja. Zahvaljujem se staršem za spremstvo in pomoč, in  posebna zahvala profesorjem za podarjeno sobotno delo, zlati tistim profesorjem ki so nam začasno pomagali pri pouku slovnice. Iskrena zahvala vsem.

Omenila bom nekaj dejavnosti, ki  smo jih skozi leto izvedli poleg pouka: 

• 6. maja, kakor vsako leto, smo imeli dan duhovnosti kot priprava na romanje k Mariji v Lujan. Animatorji so nam pomagali razmišljati o različnih romarskih izkušnjah. Razlikovali so bogastvo ko se pridružijo argentinskemu romanju mladih, ali ko se kot družina in že od mladih nog pridružujejo vsakoletnemu slovenskemu romanju k Mariji.
  Druga skupina koordinatorjev pa je pričevala o misijonu  v El Dorado, provincia Misiones. Delili so izkušnje  srečanja z ljudmi in otroki, ki so potrebni vsega. 
  Oblikovali so misijonsko skupino mladi misijonarji, ki so prišli iz Slovenije in mladi iz naše skupnosti.

• 3. junija smo imeli prvič na tečaju zelo doživeti dan spomina, ogledali smo si film Lojzeta Grozdeta, razmišljali o slovenski tragediji in med molitvijo in pesmijo prižigali svečke pred spomenikom padlih.
• Omenim tudi letošne sestanke z starši. Izkoristili smo priložnost za razmislek o težavah naših mladih v današnjem svetu. 
• 21. oktobra so dijaki 5. letnika obiskali Cottolengo don Orione, bila je edina skupina ki zaradi pandemije ni utegnila prej izpolniti te dejavnosti.  Zmeraj je za dijake bogati dogodek
• 28. oktobra,  na zadnji dan pouka, smo imeli posebni dan. Prve tri učne ure smo imeli srečanje vseh letnikov, pod tematiko teologija telesa.  Mladi animatorji naše skupnosti so sodelovali v koordinaciji dneva.  Zelo bogata izkušnja, ki je ponudila dijakom nekaj temeljev glede na današnje neštete predloge v tej tematiki.
• Po končanem srečanju so se dijaki 2., 3. in 4. letnika udeležili folklorne delavnice, lepa priložnost da so na konkreten način predstavili slovenske dežele, značilnosti noš, navad in plesa.

11. november je tukaj. prišel je dan, ko poslavljamo vse dijake in si želimo lep počitek, med katerim si bomo z velikem veseljem  vzeli čas za počitniško nalogo, katero ste že danes prejeli.

Za konec poseben pozdrav dijakom 5. letnika,  ki se naslednje leto ne bodo vrnili v naše učilnice. Radi vas imamo, vsak od vas je in ostane zelo pomemben del Rasti 52!  Pogrešali vas bodo tudi dvorišče, cerkev Marije Pomagaj in učilnice, vsaj do takrat ko se navadijo, da so v 5. letniku  novi obrazi, ki pletejo na novo Rast 53.

Za vas ponovno prinesem to noč  glavne misli zgodbe, ki vam pripada in smo jo junija meseca delili na poslovilnem večeru. Zgodba govori o kreativni učni uri z baloni, ki jo je pripravil neki profesor psihologije.

Vsakemu študentu je dal en balon  in jim je naročil, naj napišejo nanj svoje ime. Ko so bili zunaj na prostornem hodniku je profesor študentom rekel, naj vsak vrže svoj balon v zrak.  Hodnik je bil polen balonov! In študenti so bili povabljeni,  naj vsak poišče svoj balon, tistega, ki je imel napisano lastno ime. 

Študentje so začeli iskati, a so pri tem  imeli kar precej težav, ker jih je bilo  veliko in zato, ker so se baloni nenehno premikali. Nemogoče je bilo ujeti pravega. Po kar dolgem času, ko  jim še ni uspelo ujeti namenjenega, jim je profesor dal novo navodilo, naj vsak prime en balon, tisti ki mu je najbližji, in ga nese tistemu, ki mu pripada.  V slabih petih minutah je imel ves razred v rokah pravilen balon, na katerem je bilo napisano osebno ime.

Ti baloni so predstavljali iskanje sreče. Če kratkovidno iščemo samo osebno dobro, se nam bo zapletlo,  zaželjene sreče ne bomo našli. Če pa se trudimo za srečo drugih, bomo prav gotovo našli našo srečo in jo delili z bližnjimi, in taka energija brez dvoma gradi skupno dobro. 

Želim vam, dragi 5. letnik 2023,  da dvignite pogled, iz osebnega majhnega, včasih sebičnega telefonskega kotička, in ga usmerite  dalje, v širšo perspektivo. Sprejmite hvaležni tudi balon z vašim imenom ki vam ga prinašajo drugi, in opazite v ozadju božjo roko, ki vas neizmerno ljubi in povezuje.

V tem širšem pogledu opazite tudi nas kakor tečaj  in skupnost. Ostanite zvesti temu, kar vam je bilo od Boga dano,  bodite dobri ljudje, dobri prijatelji, dobri argentinsko-slovenski državljani, tako kakor ste se sami predstavili kot skupina Rasti, ponosni nosilci dvojnega bogastva argentinske in slovenske besede.

Vsi profesorji tečaja vam želimo mnogo sreče v bodočnosti Radi vas imamo!

Ravnateljica Julka Furlan