Pred 32. leti je Slovenija dosegla svojo pričakovano in želeno osamosvojitev in, kakor vsako leto, smo 25. junija praznovali v Slovenskem domu novo obletnico tega zgodovinskega dejstva.
Letos praznovanje 32-letnice naše drage Slovenije je imelo nekaj posebnega: slovenska sobotna šola Sv. Cirila in Metoda in Srednješolski tečaj sta imela veliko odgovornost: organizirati proslavo za Dan državnosti. Otroci so več sobot vadili, da bi ta dan odlično izpadel, ker so se zavedali pomembnosti tega dneva. V soboto je mladina okrasila vse prostore Doma, da bi ta rojstni dan bil izvrsten.
In prišel je dan. V nedeljo, 25. junija, smo slavnost pričeli z mladinsko sveto mašo, ki jo je daroval gospod Janez Cukjati; srednješolci so bili odgovorni za branje beril in petja.
Po končani sveti daritvi je prišel čas za prireditev. Napovedovalki sta bili učenki Srednješolskega tečaja. Najprej sta nas povabili, da slovesno sprejmemo slovensko in argentinsko zastavo, ki sta jih nosili srednjošoli v narodnih nošah. Pred njima smo zapeli slovensko in argentinsko himno. Sledil je povzetek o zgodovinski poti Slovenije do osamosvojitve, kratek a razumljiv odlomek za odrasle in posebno za najmlajše.
Alenka Čad Bajda nam je ponudila svojo mlado misel o temi »Kaj pomeni zame Dan slovenske državnosti«. V kratkih besedah je izrazila, kako mladina pozna zgodovino Slovenije iz pogovorov s staršim, sorodniki, sploh po besedah, ki grejo od ust do ust in tako začnejo razumevati, kako so Slovenci doživeli samostojnost in da mi, ki živimo v izseljenstvu »…izražamo našo ljubezen domovini z jezikom, glasbo, plesom in umetnostjo. To iščemo mi kljub tej veliki daljavi, zgradimo Dom, ki nas spominja na našo ljubljeno Slovenijo. Hvaležni smo tistim ki so se borili da smo danes svobodni…«. Te besede so vsem prisotnim prišle resnično do srca, ker vsi, ki z majhnim ali velikom delom gradimo naprej v našem Domu ljubezen do Slovenije, do naših staršev, dedov in posebej ljubezen do naših otrok in mladih, želimo, da bi naprej gradili tukaj svojo drugo deželo z ljubeznijo in zavestjo da vsi smo Slovenija.
Po teh občutenih besedah je začel nastop osnovne šole Sv. Cirila in Metoda. Najprej so se predstavili otroci iz vrtca in zapeli »Venček narodnih pesmi« ter nas z njimi peljali v naše otroštvo. Nato so deklice zapele »Navzgor se širi rožmarin«, fantje pa »Izidor ovčice pasel«; bili so lepi trenutki! Po tem so nam učenci višje stopnje povedali zgodbo »Kako je Bog ustvaril Slovenijo«.
Že blizu konca so srednješolci recitirali poezijo Ivana Malavašiča »Domovina« in zapeli »Slovenskega naroda sin«, pesem, ki ima zelo ganljivo besedilo.
Za zaključek proslave so se nam pridružili »Ansambel bratov Nemanič« in Gregor Šmon s svojo kitaro in skupaj z otroci in mladimi zapeli pesem »Moja Slovenija«, to so naredili s takim čustvom, da je vsa dvorana prosila za bis.
Po zaključku proslave smo nadaljevali praznovanje s kosilom, ki ga je pripravil Mendoški zbor, odličen in zelo okusen golaž, kuhan pod vodstvom gospe Cvetke Bajuk – prisrčna hvala za podarjen čas! Med kosilom so starši osnovne šole organizirali prijeten srečelov.
In tako je končala krasna nedelja praznovanja 32-letnice osamosvojitve Slovenije; prisrčna hvala vsem, ki ste sodelovali in prispevali za ta dan in posebna hvala odboru doma, ki je šoli zaupal organizacijo tega praznovanja.
Dodati moram, da so nam skozi ves dan otroci in mladina dokazali, da imajo Slovenijo v svojih srcih, da jo čutijo kot svojo deželo in to nam govori o delu staršev v domovih, ki z molitvijo, petjem, jezikom in običaji dan na dan priznavajo, da so Slovenci, ki nosijo svoj košček Slovenije v Slovenskem domu. Še tako moramo naprej nadaljevati, da bo dan na dan rasla Slovenija v Mendozi in da ne pozabimo, da
»Slovenec sem, Slovenec sem!«
Jadranka Ovčjak
