Vsak 1. maj se po skoraj celem svetu obeležuje mednarodni »praznik dela«. 1. maja 1955 je papež Pij XII vpeljal praznik Jožefa Delavca. Na 1. maj Cerkev ne posvečuje dela samega ampak delavca, človeka.  »Saj končno ni pravega bogastva razen bogastva človeka samega,« je dejal papež Pavel VI., ki je v začetku junija 1969 obiskal sedež Mednarodne organizacije dela v Ženevi. »Nikoli več delo nad delavcem! Nikoli več delo zoper delavca! Temveč vedno delo za delavca, delo v službi človeka, vsakega človeka in celotnega človeštva!«

Ko je papež Frančišek septembra 2019 na apostolskem potovanju na Madagaskarju obiskal tudi Petra Opeko, je na kamnolomu pri Akamasoi pred veliko množico daroval sveto mašo, zatem pa zmolil to molitev za delavce:

Papeževa molitev za delavce

Bog, naš Oče, Stvarnik neba in zemlje,
zahvaljujemo se ti, da si nas zbral na tem kraju kot brate
pred to skalo, ki jo je razklalo človeško delo.
Prosimo te za vse delavce.

Za tiste, ki opravljajo delo s svojimi rokami
in z neizmernim fizičnim naporom.
Ohrani njihova telesa pred prehudo obrabo,
naj ne pogrešajo nežnosti in sposobnosti,
da pobožajo svoje otroke in se igrajo z njimi.
Nakloni jim dušnega zagona in telesnega zdravja,
da jih teža njihovih nalog ne bo pritisnila ob tla.

Daj, da jim bo sad dela omogočil
zagotoviti dostojanstveno življenje njihovim družinam.
Naj v njih zvečer najdejo toplino, uteho in pogum
in naj skupaj, združeni pod tvojim pogledom,
spoznajo še resničnejše veselje.

Naj naše družine vedo, da je veselje, ko si služimo kruh,
popolno, kadar ta kruh delimo.
Naj naši otroci nadaljujejo s šolanjem
in naj njihovi učitelji posvečajo čas tej nalogi,
ne da bi za vsakdanje preživljanje potrebovali še druge dejavnosti.

Bog pravičnosti, dotakni se srca podjetnikov in vodilnih;
naj poskrbijo za vse, kar je potrebno
za zagotovitev dostojnega plačila za vse delavce
in spoštljivih okoliščin njihovega človeškega dostojanstva.

S svojim očetovskim usmiljenjem
poskrbi za tiste, ki so brez dela,
in daj, da bo brezposelnost – vzrok za toliko bede –
izginila iz naše družbe.
Vsak naj spozna veselje in dostojanstvo ob tem,
ko si služi kruh, ga prinese domov in vzdržuje svoje drage.

Ustvari med delavci duha resnične solidarnosti.
Naj znajo biti pozorni eni na druge,
naj se vzajemno opogumljajo, podpirajo utrujene,
dvigajo tiste, ki so padli.

Njihovo srce naj se nikoli ne preda
sovraštvu, zameri in grenkobi pred krivico,
ampak naj ohranjajo živo upanje na boljši svet
in naj delajo zanj.

Naj se znajo skupaj na konstruktiven način
zavzemati za svoje pravice
in njihovi glasovi in njihovi kriki naj bodo slišani.

Bog, naš Oče, ti si delavcem vsega sveta
dal za zavetnika sv. Jožefa,
Jezusovega krušnega očeta, pogumnega moža Device Marije.
Njemu izročam vse tiste, ki delajo tukaj v Akamasoi,
in vse delavce Madagaskarja, še posebej tiste,
ki živijo težko življenje iz dneva v dan in iz rok v usta.

On naj jih varuje v ljubezni tvojega Sina
in jih podpira v njihovem življenju in v njihovem upanju.

Amen.

Kaj nam o delavcih govorijo pregovori?

• Zvest posel je malokdaj službe prosil. (slovenski pregovor)

• Kakršen je mojster, tako je delo. (ljudski pregoor) 

• Ni se rodil, kdor se ne zmoti. (slovenski pregovor) 

• Dobrega konja ni treba spodbadati. (italijanski pregovor) 

• Obilno večerja, kdor veliko dela. (španski pregovor) 

• Kdor tuje delo gleda, svoje pozabi. (slovenski pregovor) 

• Kdor dela z rokami, je delavec. Kdor dela z rokami in glavo, je obrtnik. Kdor dela z rokami, glavo in srcem, je umetnik. (sv. Frančišek Asiški) 

• Kdor v mladosti dela, bo v starosti imel dovolj kruha. (španski pregovor) 

• Stoječa voda se usmradi. (slovenski pregovor) 

• Spanje delavca je sladko. (sveto pismo) 

• Lonec lončarja hvali. (slovenski pregovor)

Izbral: Jože Jan