Sončna sobota 24. septembra nas je po dolgem času znova zbrala v Slovenski hiši, kjer smo vse slovenske osnovne šole iz Buenos Airesa skupaj praznovale vsakoletno Slomškovo proslavo.
Jutro se je začelo s sv. mašo, ki jo je daroval g. Franci Cukjati. Pri pridigi nam je pripovedoval o Antonu Martinu Slomšku, o pomembnosti njegovega delovanja in življenja, in o vrednotah, ki jih je imel kot oseba in ki so nam danes zgled. Pri maši je bilo zelo prisotno otroško sodelovanje. Peli so otroci Slomškove šole, berila in prošnje so brali otroci Prešernove in Balantičeve šole. Darove so pa nosili učenci Jegličeve šole.
Po končani sveti maši se je v živahnem in veselem vzdušju v dvorani vršila otvoritev proslave, kjer nas je pozdravila referentka slovenskih osnovnih šol, ga. Lucijana Servin. Sledila je pričakovana igra “Do tiste stezice” avtorce Vike Grobovšek, v izvedbi Rožmanove šole, ki je pred dvema tednoma praznovala svojo 70. obletnico.
Predstava se je začela. Scena v lepih barvah, ki je predstavljala gozd, je bila okolje te ekološke avanture. Dva razbojnika prispeta v gozd z namenom, da bi se v njem nastanila. Ampak manjka jima pomembna vrednota: spoštovanje do narave. Ko prebivalci gozda opazijo, kako ta dva fanta mečeta odpadke, nameravata posekati del gozda in ne spoštujeta pravil navedenih na plakatih, se združijo da bi skupno načrtovali, kako ju spoditi iz gozda.
Drevesa, gozdne živali in škratje kličejo na pomoč kraljico, da bi jim pomagala rešiti to zadevo. Vsi skupaj poskušajo različne strategije, da bi fanta prestrašili: močno nevihto, čarovnije, a nič ne deluje. Dosežejo svoj cilj šele takrat, ko škratek Copatek popije ljubezenski napoj in se nehote zaljubi v enega od razbojnikov, nakar oba razbojnika zbežita.
Srečni ob uspehu, za konec vsi skupaj glasno zapojejo in praznujejo dosežek s pesmijo, ki veselo razglaša: “Prijazni do okolja, eko to smo mi!”. Po zaključeni igri je dvorana zadonela z močnim aplavzom in še enkrat glasno zapela zadnjo pesem.
Sledili so pozdravi. Med igralci so bile prisotne razne generacije učencev Rožmanove šole, od sedanjih malčkov pa do nekdanjih učencev, in predstava je bila mogoča zaradi dela staršev, učiteljev in učencev Rožmanove šole. Igro je režiral Tomi Kastelic; besedila pesmi je pripravila Vera Breznikar Podržaj; petje in glasbo sta vodili Ariana Žigart in Lučka Marinček Kastelic.
Igra nas spodbuja k razmišljanju o naših vsakodnevnih dejanjih, kako ustvarjati boljši svet in kako paziti na naše okolje z vadbo prijaznosti do okolja, saj “eko, to smo mi!”
Viki Kastelic
