“Ni jih na svetu ljudi, ki bi rajši peli, kakor Slovenci.”
Te besede našega zavetnika smo izbrali za geslo praznovanja rojstnega dne Slomškovega doma, letos že 56.!
V nedeljo 17. septembra smo se zbrali ob 9., kot vsako nedeljo, a ta je bila drugačna. Dom je bil praznično okrašen, veliko število ramoščanov in gostov se je v njem zbralo na enega redkih sončnih dni v tem deževnem septembru.
Kot vsako leto smo dan začeli s pozdravom predsednika, Pavla Brula, ter z dviganjem zastav ob petju argentinske in slovenske himne. Pri sveti maši smo se zahvalili Bogu in našemu zavetniku Slomšku za vse dobrote, ki smo jih prejeli in se priporočili še za naprej. Naš župnik Franci Cukjati se je v pridigi malo poigral s Slomškovimi besedami: čeprav večkrat izkusimo, da “ni na svetu ljudi, ki bi rajši pili, kakor Slovenci”, se moramo pa mi truditi, da bi postalo resnica to, da “jih ni na svetu ljudi, ki bi rajši molili, kakor Slovenci”. Besede za nasmeh in razmislek!
Med sv. mašo je prepeval domači zbor Ex Corde, ki ga vodi Marta Selan Brula. Kdor poje dvakrat moli – nas uči slovenski pregovor. Z lepim petjem je zbor pripomogel, da je bila naša molitev globlja.
Po sveti maši je bil ravno pravi čas za zajtrk: na dvorišču Slomškovega doma so nam mladi postregli s toplo kavo in “medialunami”. Vendar za klepet še ni bilo kaj dosti časa, ker je bila kmalu na vrsti otvoritev že tradicionalne umetniške razstave, ki jo je tudi letos organizirala Andrejka Dolinar Hrovat. O razstavi in umetnikih poroča organizatorka posebej.
Po ogledu razstavljenih del smo se vsi spet podali v gornjo dvorano, kjer je začenjal kulturni program.
Prisotne je pozdravil predsednik Slomškovega doma Pavel Brula. V svojih besedah se je spomnil tiskih, ki so skozi skoraj šest desetletij skrbeli za to, da slovenska pesem ni zamrla med nami: Gabrijel Čamernik, gospodična Anica Šemrov, Tine Selan, Jože Omahna, Olgi Omahna Urbančič, Mihi Klemen, Anica Arnšek, Milan Magister, Ivan Vombergar, Pavel Erjavec, Marta Selan Brula, Marcelo Brula, Viki Kastelic, Mirjam Klemenc Černe in Francka Tomazin Vester.
Navzoče je nato pozdravila veleposlanica Republike Slovenije Jadranka Šturm Kocjan, ki nas je spomnila še na bližnji referendum v Sloveniji in vas povabila na glasovanje. In še predsednik Zedinjene Slovenije Jure Komar, ki je v imenu vseh organizacij naše skupnosti voščil Slomškovemu domu.
Letos mineva 50 let od smrti našega prvega dušnega pastirja, g. Janeza Kalana. Prof. Neda Vesel Dolenc se ga je spomnila v občutenih besedah, ki jih v celoti objavljamo v samostojnem prispevku, ob pesmi šolskih otrok “Kje je moj mili dom”.
“Slajše reči na svetu ni, kakor je pesem lepa. Milo mati poje, ki ziblje dete svoje; med pesmijo dete mehko zaspi. S petjem si otroci kratek čas delajo, kadar veselo procesijo peljajo; ne vejo za revščino tega sveta.“ S temi Slomškovimi besedami je Andrejka Vombergar Štrfiček napovedala začetek nastopa.
Šolski otroci so zapeli “Izidor ovčice pasel”, “Šmentana muha”, “Kekčeva pesem”, in venček slovenskih narodnih, mlajši pa še “Samoglasniki” in “Miška, kam si šla”. Šolski zbor že cela tri desetletja vodi Marcelo Brula – zdaj tudi voditelj Slomškove šole.
Ex Corde je pod vodstvom Marte Selan Brula zapel: “Dajte, dajte”, “Kolo”, “Na Golici”, “Rdečo rožo” in “Slovenija brez meja”.
“Ni jih pa na svetu ljudi, ki bi rajši peli kakor Slovenci, in lepšega dara ne vem, kakor jim čedno pesmico dati.” Tako je povedal Slomšek, to smo ramoščani letos ponudili našim gostom ob 56. obletnici Doma.
Zaključili smo kulturni program in v baru so nas že čakale pogrnjene mize. Odlično kosilo, ki so ga pripravili naše kuharice in pek (Mari Miklavc z ekipo), je bilo dober izgovor, da smo še popoldne preživeli v lepi družbi.
Vse najboljše, Slomškov dom!
Mariana Poznič