Junijsko jutro nas je, kot vsako nedeljo razen redkih izjem, pripeljalo na Pristavo v Castelar, k nedeljski sv. maši. In kot že mnogo let smo najprej molili sv. rožni venec za pokojne domobrance in žrtve komunistične revolucije.
Sv. maša, ki jo je daroval g. delegat Franci Cukjati, je bila v isti namen.
Po sv. maši, nam je skupina mladih iz Pristave s Tatjano Rožanec na čelu, in s sodelovanjem Nataše Jerovšek, Luči Ayerbe, Danijele Selan, Aleša Groharja, Tomija Skubica in Mati Rožanca, ki je tudi poskrbel za zvok in ekran, podala prizor “SLOVENSKA KALVARIJA” – križev pot, katerega avtor je Janez Juhant.
S slikami raznih trenutkov, ki so jih naši domobranci preživeli, grobišč, odprtih jam, slavnih pobitih političnih in civilnih mož, križev in kapel postavljenih v spomin.
Tako smo sledili v globoki zbranosti in povezanosti z njimi, našimi umrlimi svojci, znanci, prijatelji, sosedi.
Postajo za postajo so naši mladi nosili prižgane sveče in rože pred sliko mučenca in blaženega Lojzeta Grozdeta, katero smo na Pristavi dobili pred kratkim in je sad dela umetnice Karoline Kenda. 15 postaj križevega pota so zmolili z globokim spoštovanjem; po vsaki postaji je bil enotni vzklik: USMILI SE NAS, O GOSPOD.
Kakor je zapisal avtor te knjige: »Ponotranjati slovensko kalvarijo pomeni sprejemati njeno celovitost, jo vzeti na svoje rame in nositi za Kristusom, ki je pot, resnica in življenje. To verjamemo kristjani zato hodimo po križevem potu za Njim. Ko bomo Slovenci posamezno in skupaj sposobni pogledati resnici v oči in deliti pretekla bremena, bomo vstali k novemu življenju«.
Za konec, smo z navdušenjem zapeli: “OČE, MATI”.
Prisrčna zahvala vsem ki ste pripomogli k tako globokemu, duševnemu trenutku!
MPJ
