Pred 400 leti, 24. januarja 1620 se je v Kilovčah (blizu Prema na Notranjskem) rodil Matija Kastelec, duhovnik, kanonik, leksikograf, prevajalec in prvi slovenski katoliški pisatelj.

Življenjepis Matija Kastelca

Že letnica rojstva (1620) ni popolnoma gotova (na nagrobniku je zapisano leto 1623). O tem, kje je Matija Kastelec hodil v šolo in kje študiral, tudi ni znano. Leta 1642 je postal vikar v Dolenjskih Toplicah, od leta 1646 do 1660 pa je bil župnik v Šentjerneju. Leta 1662 je bil imenovan za kanonika v Novem mestu, kjer je bil tudi predsednik bratovščine sv. Rožnega venca.

Frančiškanski cerkvi v Novem mestu je Kastelec postavil stolp in je cerkev dal tudi obokati.

Umrl je v Novem mestu 19. junija 1688. Pokopan je v grobnici frančiškanske cerkve, kjer je v tlaku pred levim stranskim oltarjem ohranjena njegova nagrobna plošča, na kateri je tako zapisano:

Tu kanonik Kastelec Matija leži,
ki tudi po smrti povsem ne molči.
Njegov stolp in oboki govorijo,
tudi zidovi drugje ne molčijo.
Kot strokovnjak za arhitekturo,
zgradil si je dom za zadnjo uro.
Za vzpon v nebeške višine,
prosi za en očenaš ali Iz globočine.
Kliče: “Ne bodi tiho, če mimo greš,
vsaj počivaj v miru mi lahko poveš
in rečeš, kot je sv. Sulpicij učil,
O, da mu Bog naklonjen bi bil.”
Amen

Umrl je v Gospodu, leta 1688,
dne 19. junija , v starosti 68 let.
Sveti naj mu večna luč, Gospod,
s tvojimi svetniki za vekomaj.

Delo Matija Kastelca

Kastelčeva osebnost je bila v 17. stoletju na Slovenskem med pomembnejšimi in med vsestranskimi. O njem poročata Janez Vajkard Valvasor in Marko Pohlin. Ni znano, kje je dobil potrebno izobrazbo in nagibe, da si je začel prizadevati za slovensko knjigo, prevod Biblije in slovar.

Najprej je izdal za člane svoje bratovščine “Bratovske bukvice sv. Roženkranca”, molitvenik s katoliško pesmarico, ki vsebuje sv. rožni venec s petnajstimi skrivnostmi, kako ga moliti in tako pomagati bolnikom. Knjiga je izšla v dveh delih, leta 1678 in 1682.

Leta 1680 je zaključil latinsko-slovenski slovar, “Dictionarium Latino-Carniolicum”. Besedni zaklad ja zbral iz vseh slovenskih narečij. Ohranjen je v prepisu (NUK v Ljubljani), mnogo njegovih besed je prešlo v slovenski knjižni jezik. Ta slovar je bil najboljši do sredine 19. stoletja.

Leta 1684 je izdal “Nebeški cilj”, obsežno knjigo duhovnih premišljevanj in z zbirko pridig. Knjiga je namenjena posvetnim ljudem.

Leta 1688 je izdal svojo zanjo knjigo “Navuk kristjanski”. Kot prvo obsežnejšo katoliško veroučno knjigo jo je namenil slovenskim bralcem, da bi se ob pogovorih med očetom in sinom utrjevali v veri.

Matija Kastelec je vplival in podpiral mlade Novomeščane, da so nadaljevali študije na višjih šolah in univerzah. Za Novo mesto in okolico je pomemben predvsem kot posrednik in pobudnik novih umetnostnih tokov.

Po njem se v Novem mestu imenuje Kastelčeva ulica, ena redkih novomeških ulic, ki ohranja ime še od avstro ogrske dobe.