V mesecu oktobru 2019 bo sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, doc. dr. Barbara Ivančič Kutin, obiskala Argentino z namenom dokumentiranja slovenskega besednega izročila pri članih slovenskih skupnosti. To so pravljice, povedke, anekdote, uganke, pregovori, izštevanke, stare molitvice in vse druge vrste folklornih besedil, ki so se prenašala iz roda v rod. Ta nadvse dragocena jezikovna in kulturna dediščina se zaradi spremenjenega načina življenja naglo izgublja, zato jo je treba čim prej zapisati in vsaj na ta način ohraniti za poznejše rodove.

V slovenskih skupnostih v Buenos Airesu (5. – 13. 10.), Bariločah (14. – 21. 10) in Mendozi (22. – 28.10.), bo zato Barbara Ivančič Kutin zbirala gradivo in, če bo priložnost, članom slovenskih skupnosti pripravila zanimiva in dinamična predavanja, na katerih bodo udeleženci spoznali, kako raziskovalec pripovednega izročila opravlja svoje delo na terenu; udeleženci bodo lahko prisluhnili tudi zgodbam pripovedovalcev na avdio in video posnetkih, ki so nastali v različnih krajih na Slovenskem. Po predavanju in v naslednjih dneh bodo tisti, ki bodo začutili, da bi lahko tudi sami povedali kaj zanimivega, povabljeni k sodelovanju.

Zbrano gradivo bo shranjeno v arhivu Inštituta za slovensko narodopisje, kjer bo na razpolago raziskovalcem. Predvidena je tudi knjižna objava izbranih pripovedi, in sicer v monumentalni zbirki folklornih pripovedi Glasovi, v kateri je od leta 1988 izšlo že 52 knjig, že od začetka pa to zbirko vodi in ureja prof. ddr. Marija Stanonik. Knjige v zbirki pokrivajo vsaka svoj delček slovenskega etničnega prostora (tudi del zamejstva). Želja je, da bi ena izmed knjig bila namenjena tudi Slovencem, ki živijo po svetu. Tako od leta 2011 v arhivu omenjenega Inštituta počasi nastaja repozitorij slovstvene folklore Slovencev po svetu, ki ga vodi Barbara Ivančič Kutin. Sama je doslej že dokumentirala gradivo med Slovenci v ZDA (2011), v Srbiji (2014), v Nemčiji (2015), letos pa je na vrsti Argentina.

Vsak, še tako neznaten drobec, ki se bo z zapisom ohranil, je lahko dragocen, sporoča rojakom v Argentini doc. dr. Barbara Ivančič Kutin in vas v nadaljevanju vabi, da svoj kamenček v ta mozaik prispevate tudi vi. Kot pravi znani slovenski pregovor: »Zrno na zrno – pogača, kamen na kamen – palača!«

_______________________

Spoštovani!

Slovensko pripovedno izročilo med Slovenci v Sloveniji je relativno dobro dokumentirano. Pri slovenskih izseljencih pa ni niti zbrano, kaj šele raziskano. Zato se zavzemam, da bi to praznino čim prej zapolnili, saj je slovstvena folklora – predvsem pripovedništvo, pa tudi druge oblike – v tujem okolju še bolj podvržena pozabljanju. Zato se obračam na Vaše društvo oz. organizacijo s prošnjo, če bi mogli aktivirati posameznike ali skupine, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri zbiranju in dokumentiranju pripovedništva pri slovenskih izseljencih. Dobrodošle so vse vrste zgodb, ki jih slovenski izseljenci pomnijo bodisi iz prve roke (1 generacija izseljencev) ali po pripovedovanju svojih staršev, sorodnikov, znancev (vse nadaljnje generacije) ne glede na jezik – v slovenščini ali v jeziku okolja, kjer slovenski izseljenci živijo zdaj.

Zbiralo se bo vse žanre, in sicer s kriterijem, da se pripoved navezuje na slovensko domovino (dogajalno ali spominsko):

• Pravljice: živalske, čudežne, realistične.
• Povedke: pripovedi o bajčnih bitjih (pehtra baba, zmaji, škrati, vile, velikani, prikazni, o čarovnicah, čaranju, copranju, zagovarjanju bolezni, zaklete duše, hudič …).
• Razlagalne povedke kako/zakaj je kaj nastalo npr. skala, potok, slap, ime kraja, hišno ime …
• Zgodovinske povedke o Turkih, o Napoleonovih časih, roparske, tihotapske pripovedi …
• O zloveščih znakih, ki napovedujejo nesrečo (sova, spomini, prikazovanje luči, prikazni …), napovedovanje prihodnosti …
• Šaljive zgodbe in anekdote: o ljudeh iz rojstnega kraja, o posebnežih, poklicne pripovedi, lovske zgodbe, plesi, praznovanja …
• Spominske pripovedi o dramatičnih (veselih in tragičnih) dogodkih, npr. prigode na porokah, praznikih, naravnih nesrečah, nesrečah pri delu …
• Vaški posebneži slovenskega rodu v tujem okolju.
• O dobrih pripovedovalcih in pravljičarjih, ki so radi pripovedovali zgoraj naštete pripovedi.

V poštev pridejo tudi:

• Besedila otroških iger, npr. gnilo jajce, izštevanke (ko so se skrivali ali lovili), klicanje živali npr. murenčka …
• Besedila prstnih igric za najmlajše otroke (kaj pravi vsak prst, zgečkanje po dlani …)
• Uspavanke, pesmice, ki jih odrasli pojejo otrokom.
• Šaljive pesmice, zbadljivke npr. med prebivalci dveh sosednjih krajev …
• Kaj pojejo zvonovi, ko zvonijo.
• Molitvice, zagovori bolezni, blagoslovi, pozdravi, voščila …
• Pregovori (o vremenu, življenju…), reki, uganke …

Pripovedi morajo biti opremljene z naslednjimi podatki:

Podatki o pripovedovalcu: ime in priimek, kraj rojstva, kraj sedanjega bivanja, iz katerega kraja v Sloveniji prihajajo predniki, kdaj so se preselili na tuje.

Podatki o zgodbi: od koga je pripoved slišal, v katerem jeziku.

Podatki o zapisovalcu: ime, priimek, e-mail. 

Čas in kraj zapisa 

Pripovedno izročilo je segment slovenske kulturne dediščine in tvori del narodne in kulturne identitete, pri izseljencih pa predstavlja tudi svojevrstno duhovno vez z matično domovino. Z zapisom se bo za Slovence po svetu in njihove potomce trajno ohranilo vsaj to, kar je v teh časih še mogoče prestreči in še ni utonilo v pozabo. Gradivo bo gotovo dragocen vir za raziskovalce v različnih humanističnih in družboslovnih strokah (etnologija, jezikoslovje, sociologija, zgodovinopisje …), še posebej pa bo uporabno za folkloristične raziskave besedil (variabilnost, variantnost, žanri, vrste, …), konteksta (nosilci, naslovniki, prostor, čas, vloge …) in teksture (način posredovanja in prenašanja) in bo omogočalo iskanje paralel s pripovednim gradivom, dokumentiranim v matični domovini. 

Hvaležna Vam bom za vsakršne predloge in nasvete v zvezi s pridobivanjem gradiva, in za morebitne zapise (vsaka drobtinica je dobrodošla!). Prosim, oglasite se na spodnji elektronski naslov. Veselim se sodelovanja z Vami in Vas prav prijazno pozdravljam.

Barbara Ivančič Kutin

Dr. Barbara Ivančič Kutin
Inštitut za slovensko narodopisje 
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Novi trg 2 
1000 Ljubljana
Slovenija
Tel.: +386 1 47 06 293
b.ivancic@zrc-sazu.si