Slovenci v Argentini romamo vsako leto po prazniku vnebovzetja Device Marije na božjo pot v Lourdes. Letos je to bilo v nedeljo, 18. avgusta.
Vsak je prihitel k Mariji najprej z osebnimi nameni, ji priporočil svoje skrbi in težave a tudi skupne zahvale in prošnje.
Najprej smo molili rožni venec, ki ga je vodila Nevenka Belič. Sledile so pete litanije Matere Božje, tako drage slovenskemu narodu. Po baziliki je odmevalo: “Prosi za nas!”. Vmes smo prepevali Marijine pesmi kot izraz resnične ljubezni in trdnega zaupanja, da njena priprošnja vse premore pri Bogu. Potem je bil blagoslov z Najsvetejšim.
Skupina fantov in mož je vodila ljudsko petje. Mašo je vodil Janez Filipič; berili sta brala Terezka Prijatelj Žnidar in Martin Jeretina.
Sveto mašo je daroval g. Marjan Bečan, slovenski dušni pastir v Nemčiji, ki nas že vrsto let prav v tem času obišče in spremlja naša romanja. Med pridigo nam je govoril o svetniškem zgledu škofa Rožmana. Njegovo škofovsko geslo: TEŽA KRIŽA IN PLAČILO nam jasno kaže pot k Bogu. Vsak človek mora sprejeti svoj križ in ga vdano nositi, če se hoče zveličati. Po zgledu škofa Rožmana mora biti naše življenje globoko zakoreninjeno v Bogu. Škof je prisrčno častil Mater Božjo in to tudi nam priporočal.
Med sv. mašo sta spovedovala naš delegat dr. Jure Rode in g. Franci Cukjati. Ob koncu smo zmolili molitev za slovenski narod, ki je bila na podobicah ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.
m.z.
.
Padre, a dónde va?
A Constitución.
Venga, que lo llevo.
V avtu mi da roko:
Jaz sem Jud.
Jaz pa Slovenec.
Slovenec? Potem pa poznate škofa Rožmana?
Seveda!
Koliko je on rešil naših ljudi!
To pa jaz prvič slišim, da je on rešil kakšnega Juda.
Je, in ne malo.
Kako pa, da Vi to veste?
Vemo!
(Marjan Bečan, iz pridige na romanju v Lourdes, Oznanilo – 1. 9. 2019)
