Leta 2009 je Slomškova šola praznovala 60. obletnico svojega obstoja. Za ta pomemben jubilej so učenci (takratni in bivši) pod vodstvom Marcela Brule uprizorili spevoigro Hvalnica družine Trapp, ki je žela mnogo uspeha in predstav. Izdana je bila tudi brošura, s pogledom nazaj, na skromne začetke pouka, posuta s spomini nekdanjih in takratnih voditeljev in učencev, s seznamom njihovih imen, s pozdravi predstavnikov drugih ustanov in s fotografskim gradivom.
Kar hitro je minilo 10 let in z veseljem smo zdaj praznovali že 70 let Slomškove šole. Zavidljiva obletnica za majhno skupino ljudi -povojnih emigrantov in njihovih potomcev-, ki na prilagojen način ohranja duh izpred sedem desetletij.
Pokukajmo v brošuro, da si osvežimo spomin in se naužijemo misli vodstva Slomškove šole!
Prva voditeljica Slomškove šole, gdč. Anica Šemrov, se je že v taborišču lotila poučevanja. Priredila je abecednik za 1. razred taboriščnih učencev (ki ga je poslikal sedanji član doma, takrat trinajstletni Stane Snoj). V Argentini se je priključila Slomškovi šoli v okraju Ramos Mejia. Najprej je delovala kot učiteljica, kasneje kot voditeljica (1949-1965). V izdani brošuri lahko beremo njene besede: “… voditeljem vseh slovenskih šol čestitam k dolgi dobi bogatega dela in želim, da bi še vztrajali. Izredno sem vesela mladih moči, ki v Argentini pridobljeno znanje posredujejo naslednjim rodovom. V njihovem delu vidim bodočnost slovenske skupnosti”, besede, ki veljajo še danes.
Za gdč. Anico je vodenje šole prevzela ga. Vera Holosan (1966-1970), kasneje pa g. Marijan Schiffrer (1971). Njemu je sledila ga. Helena Zupan Malovrh. (1972-1995). Tudi ona je bodočnost slovenskih šol gledala z zaupanjem in optimizmom. “Prepričana sem, da moramo mi v sedanjem trenutku storiti, kar je v naših močeh in zaupati, da bodo za nami prevzemali naše mesto naši mladi, ki bodo morda z nekoliko spremenjenem načinom pa z enakimi ideali nadaljevali naše delo.”
Naslednja voditeljica šole je bila ga. Alenka Prijatelj Schiffrer (1996), ki nas je spominjala, da so “… narod, domovina, Bog (…) gonilno geslo vseh, ki so z ljubeznijo žrtvovali svoj prosti čas, svoj počitek, da bi v teh otrocih, rojenih v drugem svetu, ohranili zavest, da so Slovenci, da jim pripadnosti slovenskemu narodu noben režim, nobena vlada ne moreta in ne smeta odvzeti.” Tudi ona je želela, “… naj bo naša sobotna slovenska šola kraj, kjer lahko naprej posredujemo našim otrokom krščansko-slovenske vrednote, ki so danes po celem svetu skoraj pozabljene.”
Bivša voditeljica, ga. Saša Zupan Omahna (1997-2001), je tudi poudarila, da “… idealizem in ljubezen staršev, učiteljev in duhovnikov, ki so darovali svoje delo in čas še vedno živita in rasteta v nas, bivših in današnjih učencih. Uspehi naših bivših učencev so na v spodbudo.”
Med uspehi lahko štejemo vse bivše učence, ki so se po sili argentinskih razmer, izselili v druge države, predvsem v Slovenijo. Ti učenci so gospe Meti Debeljak Vombergar, ki je prevzela vodstvo šole za leto 2002, priznali doprinos slovenske šole k njihovim novim življenjem. “Vsi so mi priznali, da niso imeli večjih težav s slovenščino. Kar hitro so se uživeli v tamkajšno okolje.” Ga. Meta je povedala, da ob vsem delu “včasih postanemo malodušni, ampak, ko vidimo uspehe, čeprav včasih šele po več letih, smo zadovoljni, da smo tudi mi dodali svoj kamenček.”
Leta 2003 je šola za štiri leta dobila novo voditeljico in sicer gdč. Heleno Rode. Jasno ji je bilo, “… da je bil in je še danes glavni cilj šole slovenskim otrokom, rojenim v Argentini, posredovati ljubezen do Boga in slovenstva in jih spodbujati k zvestobi do svojih duhovnih in narodnih korenin.” V dolgih letih kot učiteljica in voditeljica, je okusila, “… kako skupinsko delo, seštevek posameznikov, ustvari novo kategorijo kreativnosti, ki je posameznik nima. Kakšno moč imajo ljudje, ki medsebojno sodelujejo, kjer jih družijo vrednote.” Isto izkušnjo je doživela voditeljica ga. Mateja Hribar Šmalc (2007-2013), ko so pripravljali neko predstavo in ugotovila, da sta “… dobra volja in potrpežljivost šolskega osebja spodbudila vse sodelujoče k napornemu delu in končno je to pripeljalo do uspešnega zaključka.”
Tudi sedanji voditelj in učitelj petja, g. Marcelo Brula, prav gotovo uspešno krmari šolo teh zadnjih šest let. Pod njegovo režijo, z ljubeznijo in s sodelovanjem tolikšnih (učiteljev in katehetov, pevovodkinje, sedanjih in bivših učencev in staršev, ostalih članov doma), nas je očaral s spevoigro Lepotica in Zver, ki jo je za ta jubilej postavil na oder doma.
Na zdravje, Slomškova šola! Z energijo, dobro voljo, potrpežljivostjo, ljubeznijo do slovenstva in otrok in z velikim božjim blagoslovom, pojdite novim jubilejem naproti!
Pripravila Lucijana Hribar
