V soboto 1. julija smo v Baragovi šoli praznovali Dan državnosti. Po odmoru smo se vsi skupaj zbrali pred plakatom, kjer je bil narisan zemljevid Slovenije. Najprej je ga. Luciana Servin prebrala nekaj misli o Dnevu državnosti in kako je bilo, ko je Slovenija postala samostojna država.
Otroci so pozorno poslušali in sledili pogovoru, ki je sledil z učiteljicami glede nastanka državnih simbolov in slovenskih znamenitosti.
Najmlajši so držali Slovenske zastavice v rokah in z njimi vihrali, kot če bi prav tisti večer pred parlamentom praznovali in se veselili s celim srcem.
Nato so najstarejši učenci stopili naprej in prebrali Cankarjevega »Kurenta«, ki nam s čustvenim glasom pove kaj nam res pomeni daljna domovina Slovenija; to velja še posebno za vnuke izseljencev.
Takoj za njim je bila na vrsti »Slovenska zemlja«, Kremžarjeva poezija iz zbirke »Bogoljub«, ki nam tudi govori o domovini, njenih lepotah in o vsem kar pomeni biti Slovenec.
Za konec smo vsi skupaj zapeli »Moja Slovenija« in zopet so vse zastavice vihrale.
Prav lepo je doživeti take praznike z otroki in jih navdušiti, da spoznavajo Slovenijo, deželo dedov ali celo pradedov v nekaterih slučajih.
Tako se bodo naučili ljubiti našo srčno domovino, saj mislim, da je to ena izmed naših glavnih nalog.
LvS