Zdaj je vprašanje, kako se obdržati

in kako ohraniti spomin

na ves prvi svet,

imeti v sebi podobo doma,

ki ga že ni več,

in travnikov in gozdov, ki so morda še.

Kako ohraniti stare besede

in nove;

ne pozabiti, kakšna je zemlja na njivi

in kamen ob poti,

kako drevesa po vrteh in gozdovih

ki so bila nam enaka, kot borci –

zdaj že ostarijo

in odmirajo.

Kako se jutra rodé

in sonce zahaja.

To je zdaj vprašanje in bo vedno bolj.

In tudi:

ne pozabiti, kaj je ljubezen,

kaj bolečina in stiska –

saj smo vse to poznali,

imeli,

in doživeli.

.

France Papež