Na predlog Rafaelove družbe, Narodne in univerzitetne knjižnice, akad. prof. dr. Kajetana Gantarja in dr. Helene Jaklitsch je bila Johnu Corsellisu posthumno podeljena medalja za zasluge Republike Slovenije za požrtvovalno pomoč beguncem, ki so po drugi svetovni vojni zbežali iz Slovenije. To visoko državno odlikovanje je veleposlanik mag. Tadej Rupel 4. februarja 2019 na veleposlaništvu RS v Londonu izročil njegovi soprogi Ann Corsellis.
John Corsellis je bil med drugo svetovno vojno humanitarec. Pod okriljem britanske 8. armade je požrtvovalno zagotavljal pomoč beguncem v različnih taboriščih. Maja 1945 je prišel na avstrijsko Koroško in kot kvekerski mirovniški prostovoljec prevzel tudi naloge Organizacije združenih narodov za pomoč in obnovo. Takoj se je zavzel za begunce, ki so pribežali iz Slovenije na Vetrinjsko polje v strahu pred ukrepi novih jugoslovanskih oblasti, in prevzel skrb zanje v taboriščih v Peggetzu pri Lienzu, v Špitalu in drugje.
Njegovi skrb in zavzetost sta krepko presegali njegove osnovne zadolžitve. Storil je vse, da bi taboriščnikom olajšal bedo in osmislil življenje. Kot dvaindvajsetletni fant je velikokrat pisal različnim britanskim oblastem in jih prosil, naj pomagajo slovenski begunski skupnosti. Deloval je na vseh ravneh, celo njegova družina je Slovencem pošiljala pakete z nujnimi pripomočki. Še posebej je skrbel za otroke in mladostnike ter knjižnico, za katero je na lastne stroške kupoval učbenike in strokovno literaturo.
Spomladi 1947 je na prošnjo glavnega zavezniškega štaba pripravil zapiske o slovenskih beguncih v Avstriji in Italiji. Zapiski izražajo njegova prizadevanja, da bi vplival na odločitve pristojne službe tako, da bi Slovencem še naprej dopuščale svobodno izbiro države, v katero želijo oditi.
Svoje zapiske in korespondenco ter pogovore, ki jih je posnel v letih po vojni s 50 nekdanjimi slovenskimi begunci v Angliji, Argentini, Združenih državah Amerike in Kanadi, je leta 2005 objavil v knjigi Slovenia in 1945. Slovenska izdaja z naslovom Slovenija 1945, smrt in preživetje po drugi svetovni vojni je izšla leto kasneje. Obsežno gradivo, ki je nastalo v vseh teh desetletjih, je podaril Arhivu Republike Slovenije.
John Corsellis se je ob vsem svojem delu in skrbi za slovenske begunce tudi sam učil slovenskega jezika, obenem pa vedno občudoval slovenske značajske lastnosti, kot so pridnost, redoljubnost, požrtvovalnost, iskrenost, poštenost, predvsem pa življenjski optimizem, po katerih so slovenski begunci sloveli in izstopali.
Čeprav smo veseli, da se je država Slovenija končno poklonila temu velikemu možu, pa je vendarle škoda, da se to ni zgodilo še za časa njegovega življenja. Prvi predlog za podelitev odlikovanja je bil namreč na Urad predsednika poslan že leta 2006, drugi pa leta 2017, ko je NUK v sodelovanju z Rafaelovo družbo pripravljal odprtje razstave Rojstvo novih domovin. Takrat smo zamudili odlično priložnost za podelitev, saj je bil John Corsellis povabljen na odprtje.
Anamarija Rajk
