12. decembra 2020 je v Clevelandu umrl dr. Edi Gobec, znanstvenik, domoljub, velik prijatelj argentinski Slovencev in tudi našega tednika.
***
PROF. DR. EDIJU GOBCU, ZAVEDNEMU SLOVENCU IN DOBROTNIKU , V SPOMIN
Komu zvoni ? je bilo vprašanje tistega decembrskega dne, ko se je oglasil zvon v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Žužemberku. V Oznanilih Župnije Žužemberk je bilo napisano, da se daruje sv. maša za prof. dr. Edija Gobca, akademika, ki je umrl v Ameriki.
***
Kdo je bil dr. Gobec ? Zakaj poslednje slovo tudi v Suhi krajini ?
Dr. Edi Gobec se je rodil l. 1926 v Celju. Bil je sorodnik znane pisateljice Alme Karlin. Študiral je na klasični gimnaziji, vendar mu je nadaljnji študij preprečila vojna. Pomagal je internirancem, sodeloval pri saboterskih akcijah in celo načrtoval atentat na Hitlerja. Deloval je v Franciji in Italiji, po končani vojni pa se zaradi komunističnega režima ni vrnil domov v Slovenijo, ampak se je leta 1950 odselil v ZDA. Tam je prehodil težko pot od zidarja, tovarniškega delavca do uglednega filozofa, sociologa in antropologa ter zaslužnega profesorja državne univerza Kent. Bil je med ustanovitelji in ravnatelj Slovenskega ameriškega raziskovalnega centra. Tu je desetletja požrtvovalno raziskoval, zbiral in arhiviral podatke o slovenskih priseljencih onstran Atlantika in njihovih potomcih, ki so s svojim ustvarjalnim delovanjem na različnih področjih v ZDA pustili močan pečat. Dognanja je zbral v knjigi Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji, ji jo je izdala založba Družina. Bil je plodovit avtor številnih člankov in publikacij o slovenski skupnosti v Clevelandu. Najbolj znana je Ponosen sem, da sem Slovenec.
Bil je član Slovenske teološke akademije v Rimu in Akademije znanosti v New Yorku. Od leta 1970 je vpisan na narodni seznam znamenitih Američanov.
Leta 2006 je dobil priznanje Vlade Republike Slovenije za izjemen prispevek pri širjenju resnice o osamosvajanju Slovenije, leta 2007 so mu podelili odličje sv. Cirila in Metoda za izredne zasluge na področju delovanja med Slovenci po svetu in za ohranjanje narodne zavesti. Lani ga je predsednik Borut Pahor odlikoval z redom zaslug RS za življenjsko delo in njegov prispevek k prepoznavanju Slovenije in dosežkov Slovencev po svetu.
Umrl je 12. decembra 2020 v 94. letu, v krogu ljubeče družine: žene Milene ter hčerk Milice, Mojce in Metke.
Z dr. Gobcem sem se spoznala, ko smo l. 2015 začeli s projektom Park znanih Suhokranjcev. Prosila sem ga za dokumentacijo in literaturo o Franku Lauschetu, po očetu iz Hinj, ki je bil med najbolj znanimi Slovenci v ZDA. Bil je guverner Ohia, senator in kandidat za predsednika ZDA.
Dr. Gobec se je takoj odzval elektronsko, z letalsko pošto pa poslal obsežno gradivo o znanem Suhokranjcu, katerega bronasti relief krasi Park ZS sredi trga.
Ideja o PZS ga je iskreno razveselila ; ves čas je spremljal postavljanje obeležij in predstavitve znanih Suhokranjcev v Suhokranjskih poteh; poslali smo mu filme in posnetke prireditev ob Dnevu ZS, on pa nam je podaril svoje brošure in knjige. Projekt je tudi finančno podprl.
V enem od številnih pisem je zapisal, da je bil pred letom 1993 v Žužemberku. Takrat so se farani z župnikom g. Francem Povirkom in široko podporo vernikov iz Slovenije in tujine pripravljali na obnovo leta 1944 požgane in porušene cerkve sv. Mohorja in Fortunata. Sredstva so zbirali tudi Slovenci v Clevelandu. Dr. Edi Gobec, srčni rodoljub in zaveden Slovenec, je darove slovenskih rojakov iz Amerike osebno prinesel v Žužemberk. Pripisal je še, da bi se rad zahvalil neznani krajanki, ki mu je takrat pomagala poiskati g. Povirka.
Dr. Edi Gobec ni bil le ugledni znanstvenik in profesor, bil je nadvse preprost, dober, prijazen in čuteč, pravičen in predan Človek. Predan domovini Sloveniji do zadnjega diha. Suhokranjci smo mu hvaležni za njegove spodbude in darove pri obnovi cerkve sv. Mohorja in Fortunata in postavitvi Parka znanih Suhokranjcev.
Zato je zvonilo tistega decembrskega dne.
In verjamem, da je blagoglasna melodija zadnjega slovesa odzvanjala v hvaležen spomin v srcih tisočih Slovencev, pregnanih in izseljenih po vsem svetu, ki so ga spoštovali, mu zaupali in črpali slovenstvo iz njegove globoke predanosti domovini Sloveniji.
Naj mu bo lahka zemlja njegove druge domovine.
Mag. Jelka Mrvar
***
***
