Konec oktobra je sanhuška mladina aktivno začela vabiti na predstavo igre Mišolovka. Mladi in ne tako mladi smo iz vseh digitalnih sredstev (whatsapp, Facebook, itd) in tudi tradicionalnih medijev prejeli vabilo. Nekateri smo se odzvali vabilu in bili prijetno presenečeni.
Tako se nas je, v nedeljo 27. novembra, zbralo lepo število domačih in prijateljev, da se pridružimo mladini Našega doma pri zaključku njihovega aktivnega in pestrega kulturnega dela skozi leto 2016.
Luči so se ugasnile in tišina je obdala dvorano. Zastor odra Frida Beznika se je odprl in nas povabil v svet kriminalke v dveh dejanjih: »Mišolovka«, avtorice Agathe Christie v režiji izvežbane Ivane Tekavec. Prva zasluga gre skupini igralcev, režiserki in kulturnikom za iniciativo in izbiro igre, saj slovenska publika ni navajena kriminalk. Tako kot Agatha Christie, so se igralci zavzeli in sklenili neke vrste obljube molčečnosti, da ne razkrijejo razpleta igre domačim in s tem vzbudijo zanimanje in si zagotovijo polno dvorano in napeto publiko!!
Vsebina igre se vrti okrog umora gospe Maureen Lyon v Paddingtonu v mestu London in pa naključnega srečanja in začasnega bivanja več sumljivcev pod isto streho, na novo preurejenem gostišču, ki ga urejuje mlad angleški par. Vitka, bistra in pripravna Mollie (Katerina Javoršek) ter privlačen in samosvoj Giles Ralston (Ignaciji Mehle) sta lepo oddigrala njuni vlogi in pomagala k ritmu igre.
Na hudo zasneženo popoldne se najprej oglasi pri njima prvi gost, Niko Oblak v vlogi Christopherja Wrena. S svojo naravno duhovitostjo se je poslužil teksta in bil pravi liazon med vsemi igralci. Pridruži se mu še odločna in elegantna gospa Boyle (Tatjana Malovrh). Solidno je obdelala in podala vlogo dobrostoječe Angležinje, ki ve in zna vse o vsem. Debitant, Tomaž Miklič, nas je presenetil s lepo tekočo slovenščino in sproščenostjo v vlogi gibčnega in vojaškega majorja Metcalfa.
Na odru tokrat v zahtevni vlogi, se je Tatjana Groznik sigurno in odločno vživela v mlado, resno in možato gospodično Casewell. Znala je dopolniti svoj vložek z odločnimi gestami in pogledi, ki so liku bile naravne.
Izkušen Vanči Štrubelj si je v vlogi italijana Paravicinija prikupil publiko s solidno obdelano in podano vlogo. Igral se je s kretnjami in razpolagal s prostorom, kot bi bil doma. Režiserka je iznajdljivo dodala tej vlogi vložke italijanščine, katerih se je igralec poslužil za dopolnitev lika Paravicinija.
Danilo Žgajnar, kot detektivski narednik Trotter, je vlogi dal postavo in policijsko resnost. Bil je gibčen na odru in je, s svojo interpretacijo, pripomogel k napetosti.
Marjan Vombergar je s svojimi kratkimi vložki kot glas na radiju doprinesel igri svoje.
Zgodba ima presenetljiv konec! Kakšen? Ogled igre odgovori na to vprašanje. Mladina nam je obljubila, da bo igro ponovila v začetku novega leta 2017. Torej, za vse tiste, ki ste predstavo zgrešili ali zamudili, imate še eno priložnost!
Opravljeno skrito delo je poglavje zase. Kot smo že dolga leta navajeni, je bil scenski prostor odlično pripravljen in ustrezen igri ter igralcem. Zasluga gre Claudiu Selanu, Lojzu Erjavcu, g. Tonetu Oblaku in sodelavcem. Da spomin ne bi varal igralcev sta vedno stali ob strani Angelca Podržaj Miklič in Leila Erjavec.
Kostume, rekvizite in elemente odra so si mladi igralci in režiserka sami preskrbeli, brez nepotrebnih najemnin. Ana Clara Zafra je bila odgovorna za pričeske. Andrejka Selan Vombergar je priskočila na pomoč s glasbenimi vložki, delavna skupina “Luči in Zvok” je zagotovila pravilno razsvetljen in ozvočen oder, Lučka Bergant Uštar pa je skrbela za mikrofone in zvočne efekte.
Stari slovenski pregovor pravi, da je mladost norost. Toda s mladostjo so povezani tudi drugi pojmi in čustva: energija, navdušenje, veselje, ljubezen, bodočnost.
In vse to smo lahko v nedeljo 27. novembra doživeli v Našem domu
Ali ni noro to, da je mladina postavila na oder igro v najzahtevnejšem času leta, ko imajo izpite na univerzi ali zaključujejo zadnja leta srednje šole?
Ali je kdo pomislil koliko energije in truda je bilo vloženih, da so nam omogočili ta prekrasni večer?
Ali nista izražena navdušenost in veselje motivacija za vse ostale in dokaz, da se lahko naredijo čudovite stvari?
Ali ni predstava lep dokaz njihove ljubezni do slovenskega jezika, do njihovih prednikov, ko so si upali, se sami pozanimali in postavili na igro oder?
Zato: mladost ni samo norost ampak je bodočnost; je veselje!
Dovolite mi, da zaključim s spodbudnimi Gandhijevimi besedami, ki sta jih izrazila svojim sovrstnikom Ani in Igor Malovrh ob koncu večera. Z njimi naj bi strdila zagon, voljo in delo mladine ob tem lepem večeru :
“Naj bodo tvoje misli pozitivne,
saj se bodo spremenile v besede.
Naj bodo tvoje besede pozitivne,
saj bodo spremenile dejanja.
Naj bodo tvoja dejanja pozitivna,
saj bodo držala tvoje vrednote.
Naj bodo tvoje vrednote pozitivne,
saj bodo postale tvoja usoda.”
Nevenka Godec Zupanc
