Pred šestdesetimi leti je v Gorici umrl arhitekt Maks Fabiani. Bil je prvi slovenski arhitekt z doktoratom iz urbanizma, univerzitetni profesor na Dunaju, slikar, pisatelj, inovator, humanist, popotnik, politik in vizionar. Zasnoval je prvi urbanistični načrt za obnovo popotresne Ljubljane konec 19. stoletja, po katerem se je kasneje zgledoval arhitekt Jože Plečnik. Njegova dela najdemo v Avstriji, Sloveniji, Italiji, na Poljskem in na Hrvaškem.
Življenje arh. Fabianija
Maks Fabiani se je rodil 29. aprila 1865 v Kobdilju pri Štanjelu kot dvanajsti od štirinajstih otrok posestnika Antona Fabianija in tržaške plemkinje nemškega rodu Charlotte von Kofler. Osnovno šolo je obiskoval v Štanjelu, realko pa v Ljubljani. Med letoma 1882 in 1887 je obiskoval dunajsko Politehniko, oddelek za arhitekturo. Leta 1892 je dosegel naziv diplomirani arhitekt in dobil študijsko štipendijo, ki mu je omogočila, da je skoraj tri leta prepotoval številne evropske dežele od Nemčije do Grčije.
Po vrnitvi s potovanja je dve leti delal v ateljeju arhitekta Otta Wagnerja ter sodeloval pri nastajanju njegovega znamenitega dela »Moderna arhitektura«. Leta 1896 je na Dunaju odprl svoj lastni atelje, ki je deloval do leta 1917. Obenem je bil profesor na dunajski Tehnični visoki šoli. Bil je tudi osebni svetovalec prestolonaslednika Franca Ferdinanda.
V tem obdobju je Fabiani dosegel svoj vrhunec. Dobival je prestižne projekte, med drugimi je uredil paviljon Treh komisij na razstavi ob 50-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa ter spremni avstrijski paviljon v Parizu leta 1900.
Po atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu leta 1914 so Fabianija vpoklicali v vojsko. Decembra 1917 je odšel v Gorico, kjer se je zaposlil v Uradu za obnovo Gorice in Gradišča ob Soči. Obenem je prevzel vodilno vlogo arhitekta in urbanista pri obnovi območja Goriške, Posočja in Krasa. Leta 1918 je odprl lastni atelje v Gorici, kjer je deloval do leta 1962.
Med letoma 1935 in 1945 je bil župan Štanjela. Leta 1947 se je preselil v Gorico. Leta 1952 mu je Dunajska univerza podelila zlati doktorat. Umrl je v Gorici 12. avgusta 1962 in bil tam tudi začasno pokopan. 12. februarja 1984 so njegove posmrtne ostanke prenesli na majhno pokopališče sv. Gregorja v Kobdilju.
Ustvarjalnost in delo arh. Maksa Fabianija
Kot arhitekt in urbanist je Maks Fabiani najpomembnejše sledi pustil v Ljubljani in na Dunaju. Po njegovi zaslugi je moderna arhitektura pognala najgloblje korenine prav v Ljubljani, kjer je potres leta 1895 ustvaril posebne pogoje za njen razcvet. Fabiani je bil sodelavec arhitekta Otta Wagnerja, eden tvorcev Dunajske secesije, novega umetnostnega sloga, art nouveau, ki je zaznamoval več evropskih mest na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Fabiani je prispeval k uveljavitvi moderne arhitekture z delovanjem v krogu dunajskih umetnikov in s svojimi znamenitimi stavbami v secesijskem slogu na Dunaju, v Ljubljani, Gorici in Trstu. Bil je tudi avtor nove urbanistične zasnove Ljubljane po katastrofalnem potresu leta 1895.
Moderna arhitektura, za katero je značilno barvno okraševanje fasad, uporaba elegantnih linij v pohištvu in barvito slikarsko okraševanje notranjščine vil in meščanskih hiš, uporablja tudi svobodne forme, ki se razživijo s pestrimi rastlinskimi in geometričnimi ornamenti.
Po letu 1917, ko je Fabiani pričel z obnovo Goriške, Posočja in Krasa, je svojo arhitekturo prilagajal vsakemu kraju posebej. Priključil se je modernizmu, a pri vsem tem vedno upošteval lastnosti in lego kraja, ki ga je obnavljal.
Fabianijeva dela v Ljubljani
– Popotresni načrt Ljubljane: Po rušilnem potresu leta 1895 je Ljubljana pospešila svoj razvoj. Za popotresni načrt Ljubljane je Fabiani dobil doktorat iz urbanizma. Preurejanje Ljubljane je v dunajskih krogih urbanistov spodbudilo številne razprave. Mestni načrt je najprej naredil priznan dunajski urbanist Camillo Sitte, ki pa mestni oblasti ni ustrezal, zato je ljubljanski župan Ivan Hribar dal priložnost Fabianiju. Fabiani je v načrtu obstoječe glavne ulice in trge povezal v niz, ki krožno ovija grajski grič in s tem poudarja motiv stare Ljubljane. Fabianijev regulacijski načrt je tako postal merilo in ogrodje za nadaljnji razvoj mesta.
– Prešernov spomenik: Kipar Ivan Zajec je avtor spomenika, arh. Maks Fabiani pa je sodeloval pri dokončni zasnovi podstavka in pri postavitvi spomenika v prostor. Spomenik je sestavljen iz kamnitega podstavka iz pohorskega granita in skale, ki nosi bronasti figuri Prešerna in njegove muze, ter dva reliefa z motivi iz njegovih pesmi in je visok skoraj deset metrov.
– Slovenski trg (danes Miklošičev park)
– Dekliška osnovna šola na Levstikovem trgu
– Krisperjeva hiša ob Slovenskem trgu
– Bambergova biša na Miklošičevi cesti
– Hribarjeva hiša na vogalu Slovenske in Tavčarjeve
– Župnišče pri cerkvi sv. Jakoba
– Jakopičev paviljon (podrt leta 1962)
Fabianijeva dela na Goriškem, Posočju in Krasu
– Prva svetovna vojna je močno spremenila podobo območja takratne srednje Evrope. Soška fronta je pustila celotno Goriško, Posočje in Kras v ruševinah in Fabiani se je takoj po koncu vojne preselil iz Dunaja v Gorico, kjer je bil ustanovljen Urad za obnovo Posočja. V letih od 1917 do 1922 je izdelal skoraj 100 urbanističnih načrtov za porušene kraje.
– Med drugimi je obnovil skoraj popolnoma porušene vasi Kostanjevica na Krasu, Šempeter pri Gorici, Kanal ob Soči in Gradišče ob Soči.
– Štanjel: Vse do pozne starosti se je Fabiani ukvarjal z urejanjem Štanjela, kjer je med leti 1935 in 1945 prevzel celo županovanje. Preuredil je grad v občinsko središče s sedežem županstva, šolo, otroškim vrtcem, kinodvorano in ambulanto. Preurejeni grad je deloval le do druge svetovne vojne. Zasnoval je vilo Ferrari z vrtom. V Kobdilju je zgradil vilo Max ter uredil družinsko grobnico. Med drugo svetovno vojno je bil Štanjel znova zelo poškodovan, a se je Fabiani – kljub starosti – vključil v ponovno obnovo kraja in izdelal številne načrte.
Druga Fabianijeva dela
– Gorica: Cerkev svetega srca, Samostan in konvikt sv. Uršule, Trgovski dom
– Trst: Narodni dom, palača Bartoli
– Dunaj: Palača Urania, palača Artaria
Fabiani in Plečnik
Maks Fabiani in Jože Plečnik sta postavila temelje moderne arhitekture na Slovenskem. Bila sta sodobnika. Odnosi med njima so bili prijateljski. Spoznala sta se na Dunaju, kjer je bil Fabiani celo nekaj časa Plečnikov profesor. Fabiani je občudoval Plečnikov osebni arhitekturni ideal in njegovo umetniško moč ter je o Plečniku brez zavisti govoril, da je eden najboljših arhitektov takratne dobe.
Pripravil: Jože Jan
Viri: Wikipedija, Slovenska biografija, Obrazi slovenskih pokrajin, VisitŠtanjel, Ognjišče, Siol.net, gov.si, ljubljana.si, Peter Dijak – Znana dela arh, Fabianija, VisitLjubljana, Zimk.zrc-sazu.si
