ANDREJ TURJAŠKI | ZGODOVINSKI LIK VOJSKOVODJE IZ GRADU ŽUŽEMBERK

Znani Suhokranjec, cesarski dvorni svetnik, vrhovni poveljnik Vojne krajine, zmagovalec bitke pri Sisku

Žužemberk – Park znanih Suhokranjcev

Med petnajstimi, v bron ulitimi reliefi znanih Suhokranjcev, ki so na granitnih stebrih postavljeni v Parku znanih Suhokranjcev v Žužemberku, je tudi slavni vojskovodja Andrej Turjaški, vrhovni poveljnik Vojne krajine, znan kot zmagovalec bitke proti Turkom pri Sisku. Da bi se bolj zavedali pomembnosti pred skoraj 500 leti v žužemberškem gradu rojenega »kranjskega Ahila », naj pričujoči članek razkrije nekatera zgodovinska dejstva o Andreju Turjaškem in o gradu Žužemberk, kjer mu je tekla zibelka.

Granitni stebri z bronastimi reliefi v Parku znanih Suhokranjcev.
Avtorica: mag. Alenka Vidrgar; kamnosek – g. Beno Ogrin, 2015, 2016

Grad Žužemberk

Grad Žužemberk ( Seisenberg ) stoji v trgu, v središču Žužemberka, na strmi pečini nad Krko, v Suhi krajini. Kamnita plošča štirioglatega stolpa naj bi imela letnico 1000, kar priča, naj bi dal prvo utrdbo na tem mestu pozidati mož svete Eme Viljem I. Grad je bil prvič omenjen leta 1295. Njegovo lastništvo je od goriških grofov prehajalo k Celjskim in nato k Habsburžanom. Leta 1538 sta ga kot deželno knežjo posest odkupila Jurij in Wolf Engelbert pl. Auersperg.

Izvor rodbine Auerspergov – Turjaških ni povsem pojasnjen. Najverjetneje izvira iz Bavarske, od koder je v 11. ali 12. stoletju prišla na Kranjsko. Privabila jih je zemlja in možnost bogatenja. So ena najstarejših plemiških rodbin, ki je na Kranjskem kontinuirano živela 900 let. Najbolj znana lastnika žužemberškega gradu sta bila nedvomno Andrej pl. Turjaški in Janez Vajkard I. knez Auersperg. Slednji je bil svetnik , prvi minister v Habsburški monarhiji in vzgojitelj cesarja Ferdinanda III.

Žužemberški grad je bil v lasti Auerspergov vse do 2. svetovne vojne. V njem so bili tudi zapori in okrajno sodišče. Ko se je le-to leta 1893 umaknilo iz gradu, je začel počasi propadati. Leta 1945 so ga raketirala zavezniška letala, da je ostal le skelet mogočnega zidovja.

*Grb Žužemberka v Veliki grbovni knjigi, avtor: Janez Vajkard Valvasor*

Postopna obnova gradu se je začela v šestdesetih letih 20. stoletja. Od leta 1996 potekajo v njem grajske in druge prireditve.

V veliki grbovni knjigi Janeza Vajkarda Valvasorja je bila objavljena podoba grba Žužemberka: predstavlja zlatega risa v napadalnem skoku na domnevno zeleni podlagi ščita. Je morda ta simbol v grbu podoba najbolj pogumnega med bojevniki iz rodu Auerspergov – Andreja pl. Auersperga ?

Andrej pl. Auersperg -Turjaški ( 1557 – 1594 )

Andrej pl. Auersperg sodi med enega najbolj slavnih predstavnikov iz rodbine Auersperg. Rodil se je leta 1557, po nekaterih virih leta 1556, v gradu Žužemberk. Bil je najmlajši sin viteza Volfa Engelberta s Šumberka in Ane pl. Hodiške. Imel je še pet starejših bratov in sestra : Jurija, Margareto, Viljema, Ano in Janeza. Margareta in Viljem sta umrla že zelo zgodaj. Komaj enoletni Andrej je zaradi očetove smrti dobil varuha, Vajkarda Turjaškega z gradu Turjak.

12-letni Andrej je odšel študirat najprej v Tuebingen, kjer je po posredovanju Primoža Trubarja postal njegov učitelj Bernard Steiner iz Kamnika.Študij je nadaljeval na univerzah v Padovi (1573) in v Bologni (1574). Komaj 20-leten je bil že spremljevalec nadvojvode Matije na Nizozemsko, leto kasneje, 1578, se je odlikoval v bojih proti Turkom. Menda je samo z 12 konjeniki napadel 500 Turkov tako odločno in hitro, da so zbežali. Na predlog nadvojvode Karla je bil imenovan za vrhovnega poveljnika Vojne krajine s sedežem v Karlovcu.

V tem času so se Turki, po nekajletnem premoru, v času katerega so se bojevali s Perzijo, začeli ponovno obračati proti zahodnemu Balkanu. Leta 1590 so podpisali premirje s Perzijo, istočasno pa okrepili pritisk na meje Hrvaške.

V znameniti bitki pri Sisku, 22. 6. 1593, je krščanska vojska premagala trikrat številčnejšo turško. Andrej Turjaški je še z dvema poveljnikoma podrl mit o nepremagljivosti turške vojske in notranjeavstrijskim deželam zagotovil mir pred turško nevarnostjo. Zmaga pri Sisku je odmevala po vsem cesarstvu : cesar je dal v Pragi zvoniti Te Deum, papež Klemen VIII. pa je osebno pohvalil Andreja Turjaškega za njegov pogum – za zmago krščanstva. Vojskovodja z gradu Žužemberk si je takrat prislužil vzdevka « strah Turkov« in »kranjski Ahil«.

Andrej Turjaški je slavo užival le kratek čas. Umrl je leta 1594 v Karlovcu, v nepojasnjenih okoliščinah.

Bitka pri Sisku

Leta 1591 je bil za vojaškega poveljnika Bosne imenovan Hasan paša Predojević, poturčenec, ki je imel ambicije zasesti celotno Vojno krajino, nato pa še Kranjsko in Štajersko.

Leta 1592 je zasedel utrdbo v Bihaću; pred njim je bil neosvojen še Sisek ob sotočju Kolpe in Save. Če bi mu to uspelo, bi se mu odprle poti do Kranjske in naprej na zahod, v Italijo proti Rimu, do samega sedeža krščanstva.

15. 6. 1593 se je Hasan paša približal utrdbi v Sisku z močno armado. Štela je približno 40 000 mož. Turki so se utaborili na desnem bregu Kolpe in usmerili topove na trdnjavo. Obleganje je trajalo sedem dni. Na dan svetega Ahaca, 22. 6. , je končno prispela pomoč : grof Andrej Turjaški s slovensko vojsko, ban Tomaž Erdoedy s hrvaškimi četami in Rupreht Eggenberg z nemškimi.

Zgodovinska bitka se je začela istega dne okrog poldneva. Kot prvi je turške janičarje napadel ban Erdoedy s pešci in konjeniki, a so jih Turki potisnili nazaj. Sledil je napad Andreja Turjaškega, ki je s strelci najprej zaustavil turški napad, nato pa Turke s pomočjo Ruprehta Eggenberga in njegovih nemških čet potisnil proti Kolpi. Tam se je izkazal kranjski glavar Adam Ravbar.

Hasan paša je poskušal reševati svojo vojsko s pomočjo konjenice, a mu ni uspelo. Med turškimi četami je prišlo do nereda : vsi so hoteli preko ozkega mostu na desni breg Kolpe. Zasuti s kroglami so brezglavo skakali v reko in se skušali rešiti s plavanjem. Veliko jih je utonilo. Silovita bitka je trajala eno uro. Življenje je izgubilo približno 8000 Turkov, tudi Hasan paša Predojević. Preostali Turki so zapustili svoj tabor in si reševali življenja z brezglavim begom.

Andreja Turjaškega in njegove viteze z vojsko je čakal obilen plen : 39 topov, turške zastave, kopica orožja in čelad, zlato in dragulji ter šotor Hasan paše s številnimi dragocenostmi. Njegov zlati plašč, bogato okrašen z zlatom in svilo, je dal ljubljanski škof Tomaž Hren predelati v mašni plašč za ljubljansko stolnico.

Padlima turškima poveljnikoma Hasan paši in Memi begu je Andrej Turjaški zagotovil pogreb z vojaškimi častmi, a so ju Turki ponoči izkopali in ju odpeljali v Banjaloko.

Posledice bitke pri Sisku so bile daljnosežne : Koroška, Štajerska in Kranjska so bile obvarovane pred turškimi vpadi, z izjemo Prekmurja. Zmaga je bila pomembna za celotno rodbino Habsburžanov, ki so ponovno vzpostavili ravnovesje sil proti otomanskemu cesarstvu.

Nekaj zanimivosti o bitki pri Sisku in njenih junakih

… Vladar Rudolf II. je slabo upravljal z državo in preslišal številne prošnje iz Vojne krajine za pomoč v obrambi proti Turkom. Na eni od stanovskih sej, 1591, je kranjski deželni namestnik Krištof Turjaški takole spregovoril :« Nimam besed, s katerimi bi opisal bedo in veliko nevarnost, v kateri se nahaja Krajina. Žalostno je, da na toliko prošenj za pomoč ne more dobiti niti odgovora. Le vsemogočnemu Bogu se lahko potožimo, da bi s svojo roko posegel in pomagal našim krščanskim prizadevanjem.«…

…Trdnjavo v Sisku je s posadko branil odločen vodja Nikolaj Mikačič, rekoč, da do zadnje kaplje krvi. Bil je majhne postave, a velikega duha, ljubeznivega govora in človeškega srca. Nihče ne bi verjel, da je tak junak, kot se je izkazal kasneje….

…Hasan paša se je za napad na Sisek močno oborožil. Zbral je okrog 40 000 vojakov pri Banjeloki. V Gradiški pri Savi so Turki spravili topove na štiri ogromne ladje, ki jih je vlekla gradiščanska mornarica na 29 šajkačah. Da bi prišli pred trdnjavo, so morali narediti most. O tem se je ohranila ljudska pesem :

» Pa ni moč čez Kolpo priti,
vprašajo ga, kaj bo striti.
Paša stopa ob potoci,
grmeč boben nosi v roci,
jezen trdo vanj teleba,
da razlega se do neba.
Ves togoten rohni paša,
ki se Turkom prav obnaša :
– Prek vrvi si potegnite,
kož povrhu naložite.-
So tako mu naredili,
preko Kolpe se spustili.
Pa pod Sisek se nabrali,
se pod rove zakopali. »

… Poleg Andreja Turjaškega je slovel kranjski glavar Adam Ravbar, znan po dolgi sivi bradi in veliki telesni moči. Tudi o njem se je ohranila ljudska pesem….

»Boben zdaj mu zaropoče,
ga preslišat ni mogoče.
Ravbar si vojakov zbere,
dol pod Sisek z njimi vdere.
Tolk je Turkov na terišču,
kolker mravelj na mravljišču.«

…Nanagloma prijezdi glasnik iz Siska in javi Andreju Turjaškemu, da je Sisek v veliki nevarnosti. Če posadki še danes ne pride vojska na pomoč, se bo morala trdnjava predati. Andrej Turjaški je nato spregovoril znamenite besede :« Ne glede na število sovražnikov je treba nanje hrabro udariti ter si zmago od Boga izprositi. »…

… Pripoveduje se, da je Hasan paša, preden se je odpravil v bitko, povprašal turškega svečenika, kakšen konec boja mu prerokuje. Ko je le-ta pogledal v preroško knjigo, je odgovoril, da bo vsemogočni Bog zapustil Turke in pomagal kristjanom. Hasan paša se je prestrašil in rekel :« Človek mora pretrpeti vse, kar mu je Bog naklonil- zlo in dobro. » To je bil krščanski odgovor iz nekrščanskih ust.

….Ko je Andrej Turjaški prihitel na pomoč, so Hrvati udarili s podvojeno močjo na sovražnika. Na obeh straneh so ropotali bobni in brenčale troblje, da je bilo strašno slišati. Nazadnje so bili Turki potisnjeni h Kolpi . Le redkim jo je uspelo preplavati – komaj 2500. Utonil je tudi Hasan paša….

…Krščanska zmaga je bila popolna. Turki so izgubili 2/3 vojske. Ves tabor je prešel v roke našim junakom. Plen je bil preobilen. Šotori, mnogi s svilo in zlatom ozaljšani, so bili polni oklepov, sabelj, pušk, prstanov, konjskih sedel in drugih stvari, večji del s srebrom in z zlatom okovanih…

…Med mrtvimi je bil tudi Mehmed beg Hercegovski, sin sultanove sestre, za katerim so v Carigradu najbolj žalovali. Utopljene Turke so zmagovalci s kavlji izvlekli na breg, pobrali z njih dragocenosti in jim oddrobili glave…

…Okoli dveh popoldne so se zmagovalci napotili v osvobojeni Sisek. Vojska je šla trikrat v sprevodu okrog gradu ter z zahvalnimi molitvami slavila Božjo dobroto. Zgodovinar Valvasor je ob tej priliki izrekel naslednje besede :« Priznati moramo, da je Bog ljudem podelil veličastno zmago. Bog je namreč tisti, ki ponižuje ohole in prevzetne, pravičnim pa deli moč in hrabrost.« Andrej Turjaški je v sporočilu, ki ga je poslal cesarju, zaključil :« Sploh pa je Bog Vsemogočni tukaj pokazal svojo moč ter se sam boril za siromašne kristjane.« …

…Glasniki so veselo vest o zmagi pri Sisku raznesli na vse strani: k nadvojvodi Matiju, nadvojvodinji Mariji in cesarju Rudolfu II., ki je v dvorni kapeli v Pragi ukazal peti zahvalno pesem, sla pa je nagradil z zlato verižico, vredno 190 kron. Papež Klement VIII. je napisal pismo Andreju Turjaškemu z zahvalo za njegovo hrabrost v boju. Po vseh cerkvah se je pela zahvalna pesem, v pridigah so se spominjali slavnih vojskovodij…

Cerkev sv. Ahca.
Gora nad Malim Ločnikom (748 m)

…V spomin sijajne zmage pri Sisku se 22. junija darujejo svete maše, posvečene svetniku sv. Ahaciju. Poseben obred se je izvajal v cerkvici sv. Ahacija pri Turjaku…

…Andrej Turjaški se je sedmi dan po bitki vrnil s svojimi karlovškimi četami v Karlovec. Ko se je bližal banskim vratom, so streljali s topovi. Narod ga je sprejel z velikim slavjem in ga pospremil v cerkev Svete Trojice.

Turki so zaradi velikih izgub vojske, topov, mnogih paš in dveh vnukov sultanovih sester razglasili »žalostno leto«.

Zaključek

Narodna zavest, pripadnost slovenstvu in ljubezen do domovine Slovenije je močno povezana s poznavanjem korenin, zgodovinske preteklosti in spoštljivega spomina do pomembnih osebnosti, ki so skozi stoletja , na različnih področjih, postavljale temelje naše države Slovenije, stare res komaj 35 let. Eden izmed številnih je tudi Andrej Turjaški. Njegovo obeležje v Parku znanih Suhokranjcev je dokaz, da smo se v lokalni skupnosti zavedali njegove veličine in mu tudi v stolpu gradu Žužemberk postavili razstavo. V Osnovni šoli Žužemberk je bila o Andreju Turjaškem izdelana raziskovalna naloga in posnet video film.

Da bi spodbudili spoznavanje velikega vojskovodje in zgodovinsko dogajanje njegovega časa, priporočamo Pot po sledovih Andreja Turjaškega, ki jo je predstavila Barbara Žnidaršič v zanimivi brošuri. V pomoč bo organizatorjem šolskih ekskurzij in izletov , pa tudi družinam, ki jih zanima preteklost.

Priporoča , po predhodni pripravi, ogled naslednjih krajev : Šumberk – razvaline gradu in kapele sv. Katarine, od koder izvira rod Andreja Turjaškega ; Žužemberk – grad, kjer je bil rojen, in Park znanih Suhokranjcev ; Karlovac – trdnjava Dubovac, kjer je bil A. Turjaški poveljnik Vojne krajine ; Sisek s trdnjavo , kjer je potekala znamenita bitka ; Turjak – grad in cerkev sv. Ahaca, posvečeni bitki pri Sisku.

Andrej pl. Turjaški pa se ni zapisal le v zgodovino pogumnih vojskovodij, ampak tudi kot plemič z visoko moralo, ki je zagotovil pokop turških poveljnikov z vojaškimi častmi.

Plemenit vzgled za vse čase.

mag. Jelka Mrvar

____

Literatura: